Ali ste vedeli, da lahko kmetje odstopajo od določenih okoljskih pravil glede obdelave zemlje?

Ob protestih kmetov v številnih evropskih državah je Evropska komisija med ukrepi, s katerimi želi nasloviti njihove probleme, sprejela uredbo, ki bo evropskim kmetom omogočila odstopanje od določenih okoljskih zahtev glede obdelave zemlje. Kmetje bodo izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bodo še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike. Uredba že velja, uporabljala pa se bo za celotno letošnje leto.

Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha. V letošnjem letu bodo lahko namesto tega štiri odstotke ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.

V Bruslju poudarjajo, da pravila zagotavljajo pravo ravnovesje med fleksibilnostjo za kmete, ki se soočajo s številnimi izzivi, ter zaščito biotske raznovrstnosti in kakovosti tal.

"Samo če kmetje lahko živijo od svoje zemlje, bodo vlagali v prihodnost. In samo če bomo skupaj dosegli podnebne in okoljske cilje, se bodo lahko kmetje preživljali. Tega se dobro zavedajo. Ta ukrep kmetom nudi fleksibilnost in jih nagrajuje za njihov bistven prispevek k prehranski varnosti in trajnosti v EU," je ob sprejetju uredbe povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Članice, ki želijo kmetom omogočiti odstopanje od pravil, morajo o tem komisijo obvestiti v 15 dneh po uveljavitvi. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je podprlo predlog komisije glede odstopa pri obveznem izvajanju štiriodstotne prahe (neproizvodnih površin) v letu 2024, prav tako je predlog Evropske komisije za določeno odstopanje od okoljskih pravil v Bruslju podprl premier Robert Golob. Kot so za STA potrdili na ministrstvu za kmetijstvo, namerava Slovenija dati kmetom na razpolago novo možnost za izvedbo minimalnega deleža ornih površin v najkrajšem možnem času.

Zadnje tedne kmetje v številnih evropskih državah, med drugim v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, s protesti opozarjajo na nevzdržne razmere v panogi, kot so cene pridelkov, obdavčitve, konkurenca iz uvoza in stroga okoljska pravila. S podobnimi težavami se srečujejo tudi slovenski kmetje.

Kmetje po Evropi zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kmete na vzhodu EU je na ulice pognala tudi po njihovem prepričanju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.