V zadnjih dneh je na TV Slovenija prišlo do številnih uredniških sprememb, s položajev pa se razrešuje in odpušča urednike, voditelje in novinarje.
Prosilci za azil so upravičeni do brezplačnega javnega prevoza.
V Evropski uniji bi lahko prihodnje leto začela veljati nova pravila glede izdajanja vozniških dovoljenj.
S prezasedenostjo azilnega doma se soočajo tudi v Logatcu, kjer je nastanjenih 350 migrantov, kar je trikrat več od števila, ki je bilo dogovorjeno z lokalno skupnostjo.
Skrbeti nas mora tudi v Sloveniji. Pred dvema letoma smo bili s strani Evropskega inštituta za enakost spolov izpostavljeni kot edina država članica EU, ki je na področju enakosti spolov nazadovala.
Mogoče je razbrati, da naj bi bilo v avgustu nezakonitih prehodov meje več kot 10.000, kar pomeni, da je samo mesec avgust zabeležil toliko nezakonitih prehodov kot celo lansko leto.
S prihodnjim letom bodo morali turisti za obisk Benetk plačevati vstopnino.
Veliko drugih držav (poleg Japonske, op. STA), vključno z ZDA, iz svojih jedrskih elektrarn redno izpušča prečiščeno odpadno vodo, ki vsebuje nizke količine tritija.
Po navedbah Slovenskih železnic (SŽ) so od 11. avgusta ugodnejše cene vozovnic tudi za vožnje z vlaki. Kot pojasnjujejo, so "nekatere vozovnice še cenejše (...). Občutno bodo cene nižje predvsem za tiste, ki se vozijo le z vlaki na razdaljah nad 20 kilometrov in kupujejo mesečne, polletne ali letne vozovnice".
Solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto.
Premier Robert Golob je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija napovedal, da bo "vsak evro, ki bo šel iz sklada za obnovo oz. od države za intervencije, za sanacijo, za obnovo in za razvoj, javno razkrit", pri čemer je naštel tako pomoči fizičnim osebam, gospodarstvu kot občinam.
Vlada je preklicala mednarodno pomoč pri sanaciji škode po avgustovski ujmi, tuje enote odhajajo iz Slovenije.
Iz vrst evroskeptičnih in nacionalističnih oz. suverenističnih krogov je kot argument proti nadaljnji integraciji držav Evropske unije ali celo za razgradnjo obstoječih struktur EU pogosto slišati trditve, da unija države članice oziroma njihove davkoplačevalce drago stane in da gre predvsem za napihnjen birokratski aparat, ki je odtujen od potreb Evropejcev.
Zaradi protipoplavne zaščite v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi avgustovske visoke vode v občinah Sevnica in Krško niso pustile večjih posledic. Drugače je bilo med ujmo v občini Brežice, kjer z zamikanjem gradnje HE Mokrice poplavno najbolj ogrožena območja še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena.
Po poplavah v začetku avgusta so se z različnimi solidarnostnimi akcijami odzvali tudi v Katoliški cerkvi, med njimi je bila tudi namenska nabirka po slovenskih župnijah pri nedeljskih mašah 13. avgusta. Ob tem so se po župnijah pojavljale navedbe in ocene, da bi lahko župnije, še posebej na prizadetih območjih, sredstva namenile prizadetim na svojem območju.
Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, se pojavljajo navedbe, da lahko Slovenija za pomoč pri sanaciji računa na približno 6 milijard evrov evropskih sredstev.
Šolarji v Sloveniji imajo več kot dva meseca dolge poletne počitnice, zato se vrstijo ocene, da imajo najdaljše poletne počitnice v Evropi.
Če bi med turistično sezono v nočnem času za polovico pocenili cestnino za tovorni promet ter tedenske vinjete za osebna vozila, bi bila gneča na slovenskih avtocestah manjša.
Če bi obveljal sedanji predlog uredbe Evropske komisije o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bi bilo prizadeto in praktično onemogočeno kmetovanje na 40 odstotkih kmetijskih zemljišč v državi.
Prihodnjo zimo EU grozi pomanjkanje plina, če ne bo sprejela dodatnih ukrepov za zagotovitev oskrbe.
V Sloveniji in na območju EU v zadnjem obdobju primanjkuje nekaterih zdravil.
Na družbenih omrežjih se po uvedbi evra na Hrvaškem vrstijo objave o številnih podražitvah. Ob pretvorbi cen iz kun v evre so se povišale tako cene izdelkov kot tudi raznih storitev, med drugim v frizerskih salonih, parkirnine, opozarjajo potrošniki.
Po ruski invaziji na Ukrajino in posledičnem zvišanju cen plina, od katerega je proizvodnja gnojil močno odvisna, so se gnojila podražila, hkrati je omejen dostop do njih. Težave so podobne po vsem svetu, zaradi česar se bodo po napovedih še naprej višale cene hrane, zaradi omejene rabe gnojil pa manjšal obseg pridelka. Vse to ogroža svetovno prehransko varnost.
Po uredbi EU, ki je že bila sprejeta, bo Slovenija z začasnim odstopanjem od nekaterih pravil skupne kmetijske politike EU v letu 2023 lahko povečala proizvodnjo žit za prehrano ljudi.
Koalicija vladnih strank z novelo zakona o nalezljivih boleznih uvaja obvezno cepljenje proti covidu-19.
Rusija, ki z blokado ukrajinskih pristanišč preprečuje izvoz žita iz Ukrajine, zatrjuje, da so za grozečo prehransko krizo v svetu krive sankcije Zahoda.
Po državnozborskih volitvah, ki so bile 24. aprila, se je v delu javnosti pojavilo prepričanje, da zmagovalci vsakokratnih volitev takoj po volilnem slavju že prevzamejo vodenje nove vlade in sprejemajo izvršne ukrepe. Tako so zmagovalcu volitev in najverjetnejšemu mandatarju, prvaku Gibanja Svoboda Robertu Golobu denimo pripisovali odgovornost za dvig cen bencina.
Ob obisku premierjev Slovenije, Poljske in Češke v Kijevu, kjer so se srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom, so tako v Ljubljani kot Varšavi poudarili, da voditelji na pogovore odhajajo kot predstavniki Evropskega sveta.
Poljska in Madžarska sta na Sodišču EU izpodbijali uredbo EU o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Varšava in Budimpešta med drugim trdita, da za uredbo ni ustrezne pravne podlage ter da gre za prekoračitev pristojnosti unije in kršitev načela pravne varnosti.
Sredstva za skupno kmetijsko politiko v evropskem proračunu so se za programsko obdobje 2021-2027 zmanjšala v primerjavi s predhodnim programskim obdobjem. Zato se vrstijo opozorila, da torej Slovenija lahko pričakuje manj evropskih sredstev za kmetijstvo.
Šola dokazano ni in ne more biti generator okužb, je v peticiji proti samotestiranju otrok v šolah, ki naj bi se začelo izvajati za dijake in učence zadnjega triletja osnovnih šol, opozorila Civilna iniciativa Otrok ne damo.
Ob zapovedanem nošenju mask v pandemiji covida-19 so vse bolj priljubljeni obrazni vizirji in odprte plastične prozorne maske, ki se jih kot osebno varovalno opremo uporablja namesto medicinskih ali doma narejenih mask iz blaga. Po prepričanju uporabnikov so tako plastične maske kot vizirji učinkovita zaščita pred širjenjem in okužbo z novim koronavirusom.
Ob vse bolj pereči problematiki staranja prebivalstva v Sloveniji in predlogih za ustanovitev demografskega sklada se v javnosti utrjujejo pričakovanja, da bo sklad državni proračun popolnoma razbremenil transferja v pokojninsko blagajno in zagotovil sredstva za dostojne pokojnine.
Tudi sto let po koroškem plebiscitu prevladuje prepričanje, da je rezultat v škodo takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zaradi katerega je del slovenskega naroda ostal v Avstriji, predvsem posledica avstrijske propagande.
Epidemijo covida-19 so mnogi izkoristili za marketinško potezo pri prodajanju določenih živil in prehranskih dopolnil, češ da ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom in zmanjšujejo možnost, da zbolimo za covidom-19.
Po izbruhu epidemije novega koronavirusa so se vrstila ugibanja, da naj bi bili tisti, ki so že bili okuženi in so okrevali po covidu-19, imuni na ponovno okužbo.
V Sloveniji, ki je razmeroma bogata z vodnimi viri, velja prepričanje, da so vode čiste.
Pred obeležitvijo stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, ko bosta Ljubljana in Rim podpisala dokument o predaji Narodnega doma v Trstu ponovno v roke Slovencem v Italiji, prevladuje prepričanje, da bo s tem Narodni dom takoj vrnjen slovenski manjšini.
Zaradi klimatskih sprememb in vse višjih temperaturah zraka v javnosti prevladuje prepričanje, da je tudi slovensko morje vse bolj toplo.
Mediji po vsem svetu so v začetku aprila na podlagi raziskave ameriške univerze Johns Hopkins, ki je vlekla vzporednice med obveznim cepljenjem proti tuberkulozi in smrtnimi žrtvami zaradi covida-19, ugotavljali, da bi lahko bilo cepivo proti tuberkulozi učinkovito tudi proti novemu koronavirusu.
Tretji vozni pas na ljubljanskem avtocestnem obroču med razcepom Kozarje in Vrhniko ter med Šentjakobom in Domžalami bo povečal pretočnost prometa na območju Ljubljane.
Mnogi potrošniki opozarjajo, da se je hrana v času epidemije novega koronavirusa podražila.
Električni avtomobili so okolju prijaznejši kot avtomobili z motorjem z notranjim izgorevanjem, saj ne proizvajajo izpustov škodljivih plinov.
V javnosti prevladuje prepričanje, da čebelji pridelki krepijo imunski sistem. Mnogi zato, zlasti v zimskem času in sezoni viroz, dnevno uživajo med in ostale čebelje pridelke, kot so matični mleček, propolis in cvetni prah.
Ob pandemiji novega koronavirusa se na družbenih omrežjih vrstijo opozorila, da virus sars-cov-2 prenašajo komarji. Še posebej pred poletno sezono se vrstijo ugibanja, da se lahko ta virus širi s piki komarjev, kar bi lahko še poslabšalo krizo.
Ob neizprosnem širjenju novega koronavirusa se pojavljajo napovedi, da bi lahko ob višjih temperaturah spomladi in poleti vendarle izgubil zagon.
Ob nezadržnem širjenju novega koronavirusa so se na družbenih omrežjih razširile informacije, da naj bi bilo za veliko število smrtnih žrtev v Italiji krivo jemanje protivnetnih zdravil, ki vsebujejo ibuprofen.
Predlagane spremembe volilne zakonodaje, s katerimi bi ukinili volilne okraje in uvedli neobvezni prednostni glas, bodo povečale vpliv volivcev na izbiro kandidatov.
Mobilna omrežja pete generacije (5G) na več načinov škodujejo zdravju. Med drugim ustvarjajo oksidativni stres in poškodbe prostih radikalov, ki imajo osrednjo vlogo pri tako rekoč vseh kroničnih boleznih. Motijo hormonske sisteme in zmanjšujejo plodnost, z napadanjem celic povzročajo tudi raka.
Takoj po britanskem izstopu iz Evropske unije se bo za državljane EU in podjetja vse spremenilo glede potovanj in bivanja v Združenem kraljestvu ter poslovanja s podjetji na Otoku.
Zime v Sloveniji so zaradi podnebnih sprememb vse bolj zelene in tople.
"Temeljni akt Evropske unije - Lizbonska pogodba - predpisuje tri pogoje za komisarje. Tri - nič več, nič manj. Ti pogoji so splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjamem, da moje dosedanje delo in rezultati dovolj prepričljivo izkazujejo izpolnjevanje teh treh pogojev."
"Zagotovila bom polno spolno uravnoteženost v sestavi Evropske komisije. Če članice ne bodo predlagale dovolj žensk, ne bom oklevala pri zahtevi za nova imena."
"Država finančno ne more pomagati družbi, saj je ta pred manj kot desetimi leti že dobila državno pomoč. V primeru, da Adria ne bi mogla več povezovati Ljubljane z ostalimi evropskimi prestolnicami, ministrstvi za infrastrukturo in finance že iščeta možnosti, da bi lahko z razpisom za določene linije, ki so najpomembnejše za državo, ponudili državno spodbudo."
"Vse države članice EU so leta 2016 uvrstile s sprejetjem dogovora Turčijo na seznam varnih držav. Slovenija je edina na tem območju, ki je od tega odstopila s sklepom vlade, ki je Turčijo umaknila s seznama varnih držav."
"Našla sem potni list, kjer imam vizum. Ko sem šla leta 2001 v schengen v Belgijo delat kot dopisnica za RTV Slovenija. Takrat smo potrebovali vizo za schengen. (...) Se mi zdi, da schengen še vedno in to prosto prehajanje meja, ko ni treba čakati v kolonah, najbolj simbolizira EU."
STA soočenje 6. maja 2019:
SNS: "Komisar pa bi se moral z vsemi močmi truditi za dobrobit Slovenije v prvi vrsti, tako kot so do sedaj delali vsi komisarji razen slovenskih."
Gibanje Zedinjena Slovenija: "Slovenski komisar bi moral v prvi vrsti zastopati interese slovenskega ljudstva, delovati pa etično in profesionalno."
Violeta Tomić v soočenju vodilnih kandidatov na POP TV 20. 5.: "Thomas Wieser je bil predsednik evroskupine in tako najpomembnejši človek v EU. Ljudje, ki odločajo o našem življenju, niso bili nikoli izvoljeni, nihče jih ne pozna in nimamo prav nobenega vpliva na to, kaj počnejo z nami."
SDS Twitter, 18. 4. 2019: "V začetku leta 2014 je Slovenijo prizadel žled. Po zaslugi @PatricijaSulin je Slovenija v kratkem času prejela 18,4 milijonov evrov iz sklada za primere naravnih nesreč."
Evropski poslanec in nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver (EPP/SDS) v soočenju na TV Slovenija 9. maja 2019: "To je tudi stališče naše politične družine Evropske ljudske stranke. Zunanja meja se mora popolnoma zapreti..."
Ali držijo trditve kandidatov za evropske poslance na prvem radijskem soočenju na Radiu Slovenija glede gospodarskih vprašanj in socialnih tem?
Lojze Peterle (EPP/NSi) na novinarski konferenci kandidatov NSi glede prihodnosti evropskega gospodarstva 29. 4. 2019: "Komisarki Redingovi sem pred leti v pogovoru dal pobudo, da spravimo stroške gostovanja na ničlo. Trajalo je tri mandate, do junija 2017, da smo jih odpravili."
Kako pravilne so bile trditve kandidatov na prvem soočenju pred evropskimi volitvami na TV Slovenija glede migracij, varnosti, arbitraže in obveznega cepljenja?
Igor Šoltes v pogovoru za Dnevnik, 28. 4. 2019: "Unija ima zelo močno demokratično institucijo državljanskega poziva. Na evropsko komisijo je prišlo več kot sedemdeset pobud, obravnavala pa jih je štiri ali pet. Ljudje so dobili občutek, da jih ne slišijo, tudi če zberejo na milijone podpisov."
Stranka SDS je v anketi, ki jo je v začetku aprila pošiljala gospodinjstvom, navedla: "Letna vinjeta pri nas ("zmagovalcih" 2. svetovne vojne) stane 110 €, pri sosedih pa zgolj 90 €. Povprečna plača in pokojnina sta v Sloveniji bistveno nižji, poleg tega imamo tudi manj km avtocest."
Predsednik SNS in nosilec liste za evropske volitve Zmago Jelinčič v govoru na kongresu stranke 13. aprila: "...ampak Evropska unija pravi: v Sloveniji so pravice nosečnic oziroma mladih mamic prevelike, treba jim je vzeti nekaj teh pravic, skrajšati porodniško."
Poslanka Levice in vodilna kandidatka Evropske levice na evropskih volitvah Violeta Tomić v pogovoru za Delo, objavljenem 24. 4. 2019: "Evropi vladajo neizvoljene institucije. Evropski parlament je edini neposredno izvoljen, ima le posvetovalno vlogo."
Nosilka liste za volitve v Evropski parlament in vodilna kandidatka Evropske levice Violeta Tomić je v pogovoru za Delo govorila tudi o demokratizaciji evropskih ustanov: "Komisarje bi morali predlagati nacionalni parlamenti, imenovati pa bi jih moral Evropski parlament. Če hočemo demokratizirati Evropsko komisijo, je nedopustno, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da jih imenuje in tudi odpokliče."
Stranka SDS je v začetku aprila na domove pošiljala vprašalnik, v katerem je navedeno: "Danes za 60 l goriva v vašem avtomobilu plačate 9 € več kot v sosednji Avstriji ("poraženki" 2. svetovne vojne)."
Stranka SDS je v začetku aprila na domove pošiljala vprašalnik, v katerem je navedeno, da je Slovenija v obdobju 2014-2019 izkoristila zgolj 17,25% razpoložljivih EU sredstev.
Nosilec liste SMC za evropske volitve Gregor Perič v pogovoru za Delo, objavljenem 15. 4.: "Kot majhna članica moramo biti kreativnejši in uporabljati pristope, kot jih uporabljajo nam podobno velike države. Aktivnejši moramo biti pri predlaganju zakonodajnih ukrepov in določanju prednostnih tematik že v uvodnih fazah."
Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) v odboru EP za državljanske svoboščina, pravosodje in notranje zadeve: "Slovenija bo v prihodnjih sedmih letih za zaščito zunanjih meja EU in upravljanje z migracijami dobila še dodatnih 70 milijonov evrov."
Premier Marjan Šarec v pogovoru za spletni portal Politico, objavljenem 16. 4. 2019: "Koncept vodilnih kandidatov (spitzenkandidatov) ni kodificiran v pogodbah EU. Ni zakonit...ni demokratičen"