Ne/ja preverja
Ali je letna vinjeta v Sloveniji glede na povprečno plačo in dolžino avtocest res dražja kot v Avstriji?
Drži
Drži
Trditev
Stranka SDS je v anketi, ki jo je v začetku aprila pošiljala gospodinjstvom, navedla: "Letna vinjeta pri nas ("zmagovalcih" 2. svetovne vojne) stane 110 €, pri sosedih pa zgolj 90 €. Povprečna plača in pokojnina sta v Sloveniji bistveno nižji, poleg tega imamo tudi manj km avtocest."
Ugotovitev
Slovenija ima 617 kilometrov avtocest in hitrih cest, Avstrija pa 2,200 kilometrov. (Dars, Asfinag). V Sloveniji stane letna vinjeta za osebna vozila 110 evrov, v Avstriji pa 89,20 evra. Cenejše so tudi vinjete za krajši čas: avstrijska dvomesečna vinjeta na primer stane 26,80 evra, medtem ko v Sloveniji za mesečno odštejemo 30 evrov (Amzs, Asfinag, Dars). Cestnina je v Avstriji torej načeloma precej nižja, predvsem glede na to, da ima Avstrija bistveno bolj obsežno avtocestno omrežje. Na kilometer avtoceste kupec letne vinjete v Sloveniji tako plača skoraj 18 centov na leto, v Avstriji pa zgolj štiri cente.
Pojasnilo
Kljub temu pa je lahko dejanski strošek uporabe avtocest v Avstriji celo višji, saj je na posamičnih odsekih avtocest A9, A10, A11 in A16 ter hitre ceste S16 potrebno vsakokratno plačilo tunelnine.
To se lahko še posebej pozna posameznikom, ki avtoceste pogosto uporabljajo. V Sloveniji je njihov strošek v vsakem primeru 110 evrov na leto, v Avstriji je lahko višji, saj je na primer tunelnina na avtocesti med Celovcem in Salzburgom v vsako smer 12 evrov.
Za ublažitev tovrstnih stroškov ima avstrijski upravitelj avtocest Asfinag sicer posebne letne karte za posamične odseke, uporabniki, ki avtocesto dnevno uporabljajo za pot v službo, pa so pod določenimi pogoji upravičeni tudi do brezplačne letne karte. (Asfinag)
Na splošno v Evropski uniji velja, da cestnine za osebna vozila določajo države same, Evropska komisija pa preverja, ali so skladne s pravili enotnega trga, saj je prepovedano diskriminirati državljane drugih držav, hkrati pa je treba zagotoviti, da je cestninjenje pravično.
Slovenija je tako morala leta 2009 uvesti vinjete za krajši čas, saj je Evropska unija presodila, da so takrat veljavne polletne in letne vinjete postavljale občasne uporabnike avtocest, na primer turiste, v neenakopraven položaj (STA).
Neredki so tudi spori med državami zaradi načina cestninjenja. Tako na primer Avstrija in Nizozemska trenutno tožita Nemčijo, ki namerava leta 2020 uvesti cestninjenje za osebna vozila, saj menita, da je predlagan nemški sistem diskriminatoren (STA).
Ima pa EU pristojnost določanja cestnin za tovornjake, saj gre za vprašanje prostega pretoka blaga, ki je ena izmed temeljnih svoboščin v uniji. Tudi zato se za tovornjake obračunava cestnina na dejansko prevožen kilometer, medtem ko je za osebna vozila zaenkrat še dovoljeno časovno obračunavanje.