Ne/ja pojasnjuje
Mit: Pandemijo covida-19 lahko ustavi čredna imunost
Drugi val pandemije covida-19 je ob dejstvu, da cepiva še ni in da naj bi se množično cepljenje po
ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) začelo sredi prihodnjega leta, spodbudil zanimanje za tako imenovani pristop k čredni imunosti. Ta zagovarja, da bi dopustili nenadzorovan izbruh v delu populacije, ki ima manjše tveganje za zaplete zaradi bolezni; z nenadzorovanim širjenjem bi velik del skupnosti postal odporen na okužbo z novim koronavirusom, posledično pa bi postala zaščitena celotna skupnost.
To je nevarna zmota,
opozarjajo znanstveniki in izpostavljajo številne pomanjkljivosti tega koncepta. V odprtem pismu, objavljenem v znanstveni reviji The Lancet, so kot edini učinkovit način za izogib smrtnim žrtvam
navedli nadzor nad širjenjem bolezni.
Nenadzorovano širjenje okužbe med prebivalci z nizkim tveganjem za zaplete zaradi bolezni namreč predstavlja
tveganje za porast smrtnosti v celotni populaciji. To bi terjalo velik človeški in finančni davek ter preobremenilo zdravstveni sistem, opozarjajo strokovnjaki. Taka strategija bi vodila v ponavljanje epidemij covida-19, podobno, kot je bilo pri mnogih drugih nalezljivih boleznih, preden so odkrili cepivo zanje.
Kaj je čredna imunost?
Čredna ali kolektivna imunost
pomeni posredno zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki nastane, kadar je velik delež prebivalstva imun na okužbo, s tem pa so pred okužbo zaščiteni tudi neimuni posamezniki. Bolezen se namreč v populaciji zaradi večinske imunosti ne more več prenašati, ker se verige prenosov okužbe prekinejo oziroma omejijo.
Koncept čredne imunosti pa se, kot
poudarja WHO, uporablja za cepljenje, pri katerem je mogoče populacijo zaščititi pred določenim virusom, če je dosežen prag cepljenja. Čredna imunost se doseže z zaščito ljudi pred virusom in ne z izpostavljanjem virusu, poudarja WHO.
Odstotek ljudi, ki morajo imeti protitelesa, da se doseže čredna imunost proti določeni bolezni, se
razlikuje glede na posamezni virus.
Za čredno imunost proti ošpicam je treba cepiti približno 95 odstotkov prebivalstva. Preostalih 5 odstotkov je zaščitenih s tem, da se ošpice ne širijo med cepljenimi. Za otroško paralizo je po podatkih WHO prag približno 80 odstotkov.
Za ustavitev pandemje covida-19 bi bila po ocenah strokovnjakov potrebna 70-odstotna prekuženost
Tudi če bi okužba z novim koronavirusom ustvarila dolgotrajno imunost na virus sars-cov-2, ki povzroča covid-19, bi se moralo veliko ljudi okužiti, da bi dosegli prag čredne imunosti. Covid-19 bi moralo po
ocenah strokovnjakov
preboleti oziroma protitelesa razviti približno 70 odstotkov prebivalstva, da bi ustavili epidemijo, medtem ko je v večini držav zdaj prekuženega manj kot 10 odstotkov prebivalstva. Tako obsežna prekuženost pa bi lahko povzročila tudi resne in potencialno dolgoročne zaplete in milijone smrtnih primerov ter preobremenjenost zdravstvenih sistemov.
WHO opozarja, da ob nenadzorovanem širjenju virusa ni mogoče doseči čredne imunosti na covid-19 brez številnih žrtev. Prvi mož Tedros Adhanom Ghebreyesus je ta koncept
označil za neetičnega. "Dopustiti nevarnemu virusu, ki ga ne razumemo v celoti, da se prosto širi, je enostavno neetično. To ni možnost," je poudaril.
Spodbujanje čredne imunosti z nenadzorovanim širjenjem okužbe med populacijo z manjšim tveganjem za zaplete zaradi bolezni ni odgovor na pandemijo,
poudarja tudi Ameriško združenje za nalezljive bolezni (IDSA). Spodbujanje takega koncepta čredne imunosti kot odgovor na pandemijo covida-19 je neprimerno, neodgovorno in zavajajoče, poudarja IDSA.