Ne/ja pojasnjuje
Mit: Reševanje v gorah je brezplačno samo v Sloveniji
V Sloveniji reševalci v gorah vse pogosteje posredujejo tudi v primerih, ko imajo opraviti z neprimerno opremljenimi, preslabo kondicijsko pripravljenimi, nepoučenimi in neodgovornimi pohodniki. Ob tem se pojavlja prepričanje, da je to možno samo v Sloveniji, kjer je reševanje brezplačno, medtem ko je v tujini, kjer je reševanje plačljivo, takšnih primerov bistveno manj.
A temu ni čisto tako. Račune za reševanje v gorah so izstavili tudi že v Sloveniji, pa tudi ponekod v tujini je reševanje brezplačno, na primer na Hrvaškem.
Države delovanje gorske reševalne službe urejajo različno, zato obstaja tudi veliko različnih modelov kritja stroškov. Poleg modela, po katerem se stroški iskanja in reševanja krijejo iz proračunskih sredstev, je ponekod možna soudeležba, ponekod pa mora reševanje v celoti kriti tisti, ki so mu v gorah nudili pomoč.
Za državljane Evropske unije sicer velja, da so med začasnim bivanjem v drugi državi članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora, Švici in Združenem kraljestvu upravičeni do nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev v obsegu in po postopku, ki v posamezni državi velja za državljane te države iz naslova javnih sredstev, so pojasnili na ZZZS.
To pomeni, da so v Sloveniji načeloma do brezplačnega reševanja v gorah upravičeni tudi državljani članic EU. Kako je s slovenskimi državljani v drugih članicah EU, pa je odvisno od ureditve v posamezni državi. Se je pa plačilu stroškov reševanja v gorah v tujini načeloma mogoče izogniti s sklenitvijo dodatnih osebnih zavarovanj ali članstvom v planinskih zvezah.
Račun za reševanje v gorah možno izstaviti tudi v Sloveniji
Čeprav je v Sloveniji reševanje v gorah v praksi brezplačno, pa zakonodaja omogoča, da pristojni za reševanje izstavijo račun, a se to dejansko ne izvaja od leta 2011.
V zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami piše, da mora oseba, ki je namerno ali iz malomarnosti povzročila nesrečo ali ogroženost, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, pokriti oz. delno kriti stroške intervencije. Vlada pa je odgovorna, da določi višino stroškov, ki jih mora kriti oseba v tem primeru.
Pred leti je bilo nekaj primerov, ko so povzročitelju nesreče oz. ogroženosti, zaradi katere so nastali stroški, posredovali zahtevke za povračilo stroškov. Od leta 2006 do 2011 so izdali 12 takih zahtevkov. Leta 2011 je država celo sprožila tožbo do dveh neplačnikov in tožbo izgubila. Od takrat pa zahtevkov za povračilo stroškov, kot so pojasnili na obrambnem ministrstvu, niso več izdali.
V Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem različne ureditve
Reševanje v gorah je brezplačno na Hrvaškem, v nujnih primerih v Nemčiji, delno pa tudi v Italiji.
Podobno ureditev kot v Sloveniji imajo glede kritja stroškov za iskanje in reševanje v gorah na Hrvaškem. Vsa posredovanja gorske reševalne službe so tako za hrvaške in tuje državljane brezplačna, so potrdili pri hrvaških gorskih reševalcih. Med drugim se gorska reševalna služba glede na zakon financira iz državnega proračuna, lokalnih proračunov in pogodbenih storitev.
V Avstriji zakon o socialni varnosti določa, da se stroški reševanja in prevoza v dolino v primeru nesreč med športnim in turističnim udejstvovanjem ne povrnejo. A obstajajo izjeme, da se iz javnih sredstev delno pokrijejo stroški reševanja, če je šlo za hujšo poškodbo oz. je bilo reševanje nujno. Primere nesreč in okoliščine obravnavajo posamezno in tako ni možno podati nekega splošnega pravila, kdaj bodo stroške krili iz javnega naslova in kdaj ne.
V Italiji so nujne zdravstvene storitve, reševanje in prevozi načeloma brezplačni. Vendar zadeva ni tako preprosta, saj lahko dežele same določajo, katere storitve v okviru transporta, reševanja in zdravljenja je treba doplačati.
Načeloma je treba za reševanje v gorah doplačati v vseh italijanskih deželah ob Alpah, izjema sta Ligurija in Furlanija-Julijska krajina. V slednji sicer velja, da je treba doplačati posredovanje v gorah, ko ne gre za nujen zdravstveni primer. Imajo pa ponekod uradno uveden princip soudeležbe pri kritju stroškov reševanja, a tega načeloma ne uveljavljajo, tako je na primer v deželi Piemont. Vsaka dežela ima svoj cenik storitev. V Benečiji, kjer so delno tudi Dolomiti, soudeležba pri reševanju s helikopterjem stane 25 evrov na minuto oz. največ 500 evrov.
V Nemčiji razlikujejo med tremi vrstami gorskega reševanja, in sicer med reševanjem, nenujnim reševanjem in spravljanjem iz zagat. Vsaka od teh kategorij pa določa deleže stroškov, ki se jih krije iz javnih sredstev oz. jih mora plačati posameznik.
Državna zavarovalnica praviloma krije stroške reševanja, če je bilo to nujno iz zdravstvenih razlogov. Se pa državna zavarovalnica lahko odloči, katere storitve v okviru reševanja so bile nujne in krije le te.
Če pohodnik utrpi lažjo poškodbo, gre za nenujno reševanje in se stroški posredovanja načeloma delijo. V praksi to pomeni, da če si oseba zvije gleženj na težje dostopnem območju in mora v akcijo helikopter, bo stroške načeloma kril rešeni. To pa lahko potem hitro postane drago, saj lahko minuta letenja s helikopterjem v Nemčiji stane med 60 in 90 evri.
Reševanje iz zagat pa postaja vse pogostejši primer posredovanja v gorah. Gre za primere, ko morajo reševalci pomagati pri pohodnikih ali alpinistih, ki se ne znajo sami rešiti iz situacije, čeprav niso poškodovani. V tem primeru država ne krije niti iskalnih akcij, če je bila oseba javljena za pogrešano.