Ne/ja, razbijalka mitov

Ne/ja brska

Ali poznate Časoris in Lovce na lažne novice?

Med projekti, ki se v Sloveniji ukvarjajo z razkrivanjem lažnih novic in dezinformacij, so tudi Lovci na lažne novice, ki ga ustvarjajo na spletnem časopisu za otroke, Časoris.

Lovce na lažne novice skupaj s sodelavci ustvarja urednica Časorisa Sonja Merljak Zdovc, ki je v podkastu za projekt Ne/Ja spregovorila o tem, zakaj je pomembno, da se že otroci učijo vrednotiti kredibilnost informacij na spletu, in kako to počnejo na Časorisu. Le če kot družba otroke dovolj zgodaj seznanimo s konceptom lažnih novic in jih naučimo poiskati verodostojne informacije, lahko vzgojimo aktivne, ozaveščene in informirane državljane, je prepričana.

S projektom Lovci na lažne novice in druge zgodbe iz sveta dezinformacij otroke in mladostnike seznanjajo z družbeno vlogo medijev, jih učijo razlikovati med lažmi in resnico, verodostojnimi in lažnimi portali ter mnenji in dejstvi.

S serijo videov, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih, in delavnicami medijske pismenosti, ki jih izvajajo na osnovnih in srednjih šolah, mlade spodbujajo pri iskanju in prepoznavanju verodostojnih virov informacij ter ustvarjanju medijskih vsebin.

Spodbujajo h kritičnemu razmišljanju in ozaveščajo o družbeni vlogi medijev

Otroci so prepričani, da so seznanjeni s konceptom lažnih novic, da vedo, kje dobiti zanesljive informacije, a ob kratkem testu velikokrat ugotovijo, da temu ni tako, pojasnjuje Merljak Zdovčeva. Kot še ocenjuje, je težava tudi, da so nekateri otroci prepričani, da se jih problematika lažnih novic ne tiče. Pri poročanju in osveščanju o lažnih novicah je zato, tako kot pri poročanju o drugih tematikah, nujno najprej razmisliti o tem, kaj otroci že vedo in katere informacije še potrebujejo.

Otroke je treba ves čas spodbujati h kritičnemu razmišljanju in presojanju, ali je medij, ki ga spremljajo, še vedno verodostojen in mu še lahko zaupajo, izpostavlja Merljak Zdovčeva. Zato je naloga medijev, da so čimbolj transparentni in da ob zmoti napako priznajo, objavijo popravek in ob tem napišejo pravo informacijo. "To je tisto, s čimer medij ohranja zaupanje in kredibilnost," še meni.

S projektom Lovci na lažne novice otroke seznanjajo tudi o družbeni vlogi medijev. "Pogovarjamo se, zakaj mediji so, kakšna je njihova vloga, na kaj vplivajo ter kaj bi se zgodilo, če medijev ne bi bilo," pojasnjuje Merljak Zdovčeva. Tudi sama namreč opaža, da otroci v povprečju manj berejo. Da izgubljamo generacijo bralcev, je opažala še kot zaposlena na Delu. Tudi zato je pred šestimi leti vzpostavila spletni časopis za otroke, pojasnjuje.

Kot še ugotavlja, je tudi sicer v slovenskih medijih manj vsebin takšnih, ki so zastavljene tako, da jih lahko spremljajo in razumejo tudi otroci. Enako je v tujini, prav zato pa potrebujemo medije za otroke, je prepričana Merljak Zdovčeva.

A kot pojasnjuje, ni nujno, da otroci v svet medijev stopajo skozi t. i. "hardcore news". Zaželeno pa je, da spremljajo tisto, kar jih zanima. "To je eden izmed načinov, da se navadijo na verodostojen vir vsebin. Tako se širi njihova zavest o tem, kateri zanesljivi viri informacij so jim na voljo," poudarja Merljak Zdovčeva.

Časoris naslavlja problem medijske pismenosti

Projekt Lovci na lažne novice pa je tudi eden izmed načinov, s katerim na Časorisu naslavljajo problem medijske pismenosti v 21. stoletju. "Zavedamo se, da v Sloveniji veliko pozornosti temu kot država nismo dajali," pojasnjuje Merljak Zdovčeva. Pri nas sicer na približno četrtini osnovnih šol izvajajo predmet Vzgoja za medije, a kot opozarja Merljak Zdovčeva, tudi pedagoški delavci sami povedo, da ni povsem jasno, kaj točno naj bi v okviru tega predmeta počeli.

Kot še opozarja, pa je v Sloveniji problem tudi to, da do epidemije covida-19 skoraj nismo prepoznali, da je težava nizka medijska pismenost ne samo otrok, ampak tudi odraslih. "Nič nam ne pomagajo aktivni državljani, če njihovo znanje temelji na dezinformacijah," ob tem opozarja Merljak Zdovčeva.

A medijska pismenost ni zgolj orodje v boju proti lažnim novicam. Medijsko pismen človek ima dostop do medijev, zna kritično reflektirati, analizirati in vrednotiti medijske vsebine, prav tako pa jih je sposoben ustvarjati na vseh platformah. Na podlagi tega znanja pa lahko deluje kot aktiven državljan.
20. 7. 2021 EU Ne/Ja