Ali poznate Oštro in njihov projekt Razkrinkavanje?

Med slovenskimi mediji, ki se ukvarjajo s preverjanjem lažnih novic in dezinformacij, je tudi Oštro, neprofitni spletni medij, ki se v okviru projekta Razkrinkavanje ukvarja s sistematičnim preverjanjem dejstev in informacij v medijskem prostoru.

Projekt skupaj s sodelavci ustvarja novinarka in v. d. urednice Razkrinkavanja Katarina Bulatović, ki je v pogovoru za STA spregovorila o tem, kako nastajajo prispevki, s kakšnimi ovirami se pri tem soočajo novinarji ter zakaj je nujno, da se tudi novinarji neprekinjeno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje.

Oštro ni zgolj medij, ki se ukvarja s sistematičnim preverjanjem dejstev, ampak je v osnovi center, ki se ukvarja s preiskovalnim in podatkovnim novinarstvom, pojasnjuje Bulatovićeva. Od ostalih medijev v slovenskem prostoru se po njeni oceni razlikujejo predvsem po finančnem modelu. Oštro lahko namreč bralci podprejo z mesečno simbolno donacijo, v zameno pa na Oštru z rednimi javnimi uredniškimi sestanki, dopisovanjem z bralci ter posluhom za teme, ki bi jih po mnenju javnosti morali obravnavati, gradijo novo skupnost v medijskem prostoru.

Kot prvi slovenski medij je Oštro podpisal tudi kodeks mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN, ki deluje v okviru ameriške neprofitne medijske organizacije Poynter Institute. S tem se je pridružil več kot 80 mednarodnim ekipam za preverjanje dejstev v medijskih objavah in izjavah.

Na IFCN so v postopku ocenjevanja med drugim potrdili, da Oštrov projekt za preverjanje verodostojnosti dejstev Razkrinkavanje.si ustreza več kot 30 kriterijem na petih področjih. To so nepristranskost in pravičnost, standardi in preglednost virov, preglednost financiranja in dela organizacije, standardi in preglednost metodologije dela ter zavezanost k odprti in jasni politiki popravkov.

Tem merilom so po prepričanju Bulatovićeve zadostili s strogo uredniško politiko, s katero zagotavljajo, da so prispevki, ki jih objavijo, v javnem interesu, podatki pa resnični in večkrat preverjeni. Sama analiza in preverjanje podatkov za posamezen prispevek lahko namreč traja tudi več tednov, saj mora novinar pri tem preučiti zakonodajo in številne dokumente ter govoriti z različnimi sogovorniki. Pri tem pa mora dokazati, da deluje nepristransko in da ne sledi tistemu, za kar bi si morda želel, da se izkaže, da je res.

Pred objavo prispevek prebere več urednikov, včasih tudi po trije, pojasnjuje Bulatovićeva.

Na Oštru vsako razkrinkano informacijo tudi ovrednotijo

V okviru projekta Razkrinkavanje vsako razkrinkano informacijo ovrednotijo in razvrstijo v eno ali več od 14 kategorij. Te so: šlamparija, neutemeljeno, kitenje s tujim perjem, klik vaba, pristransko, manipulacija, lažna objava, propaganda, psevdoznanost, prikrito oglaševanje, satira, drži, ne drži in siva cona.

A kot pojasnjuje Bulatovićeva, je proces takšne kategorizacije zelo kompleksen, saj so lahko meje med posameznimi tipi razkrinkanih informacij zelo tanke. Ključna je argumentacija, zato mora novinar že v začetku dobro raziskati temo. Pomembno pa je tudi, da vsakemu posamezniku ali mediju, katerih izjave preverjajo, ponudijo priložnost za odziv.

Pri preverjanju dejstev ter opozarjanju na dezinfomarcije in lažne novice gre po besedah Bulatovićeve namreč za veliko odgovornost, ki jo nosita tako novinar kot medij.

Na Oštru tako pri svojem delu pogosto naletijo, da jim politiki in drugi nosilci moči v slovenskem prostoru na njihova preverjanja informacij ne odgovarjajo ali pa so odgovori pavšalni in polni zavajanj.

"A novinarji nismo postali zato, da bi nekomu ugajali, pač pa da sledimo javnemu interesu in tistemu, kar se izkaže za resnico," opozarja Bulatovićeva.

Novinar se mora neprestano izobraževati

Da je v Sloveniji malo medijev, ki se ukvarjajo s sistematičnim preverjanjem dejstev, pa je po mnenju Bulatovićeve predvsem posledica pomanjkanja kadra in časa, tako za sistematično preverjanje dejstev kot tudi za dodatno izobraževanje novinarjev.

Prepričana je, da se mora novinar neprestano izobraževati na različnih področjih. Projekt Razkrinakavanje tako deluje tudi kot inkubator za preiskovalne novinarje. Ko v uredništvu Oštra sprejmejo študente ali druge mlade novinarje, se ti najprej preizkusijo na projektu za preverjanje verodostojnosti medijskih vsebin. Pod mentorstvom bolj izkušenih novinarjev pa se učijo preiskovalnih veščin in pisanja, pojasnjuje Bulatovićeva.

Kot še poudarja, je tudi sicer uredniški sistem Oštra naravnan na kontinuirano učenje in nadgrajevanje znanja vseh novinarjev in urednikov, ne glede na kilometrino. Sodelujejo tudi z drugimi preiskovalnimi centri po Evropi in svetu.

"Verjamemo, da je sodelovanje tisto, ki bo medijski prostor poneslo naprej, kot volkovi samotarji ne bomo preživeli. Podatke, informacije, način dela moramo deliti z drugimi mediji," še poudarja Bulatovićeva.