Ne/ja, razbijalka mitov

Ne/ja brska

Ali poznate projekt Dejstva na PopTV?

Projekt Dejstva skupaj s sodelavci ustvarja novinarka in urednica Dejstev ter rubrik 24ur Fokus in Inšpektor Alenka Marovt, ki je v pogovoru za STA spregovorila o tem, kako ob preverjanju dejstev nastajajo poglobljene zgodbe, zakaj je posameznim informacijam nujno dodati tudi ozadje ter zakaj je prepričana, da je novinarstvo kisik demokracije.

Dejstva so ustanovili z namenom preverjanja dejstev v času parlamentarnih volitev leta 2018, z njim pa so nadaljevali tudi v času lokalnih in evropskih volitev. Sprva so tako preverjali dejstva, ki so jih v svojih izjavah navajali kandidati na soočenjih.

Po besedah Marovtove so takrat povzročili precej nervoze v strankah, ki jim ni bilo všeč, da jim v živo postavljajo ogledalo. "Za tisti čas smo postali slaba vest političnih propagandistov, ljudi, ki poskušajo povedati kaj v drugačnem kontekstu, bolj všečne stvari, tudi če ne držijo."

Leta 2018 so Dejstva prejela nagrado za izstopajoči novinarski dosežek Društva novinarjev Slovenije Čuvaj/Watchdog.

V nadaljevanju so Dejstva nadgradili ter ob samem preverjanju dejstev pripravljali zgodbe, ki so preverjena dejstva postavljale v kontekst, jim dodale ozadje, ljudem pa posredovale dodatne informacije, pojasnjuje Marovtova.

Prepričana je namreč, da informacije same po sebi, če niso postavljene v kontekst, ne pomenijo nič ali pa lahko imajo napačen pomen. Zato so tudi ob preverjanju trditev na predvolilnih soočenjih sodelovali s strokovnjaki s posameznih področij, ki so pomagali razjasniti ozadja, dodali kontekst preverjenim informacijam.

Kot pojasnjuje Marovtova, Dejstva danes sama vidi predvsem kot inkubator, preiskovalno platformo oziroma izhodišče za oddaje informativnega programa na POP TV in Kanalu A. Posamezne zgodbe namreč objavijo tako na spletnem portalu 24ur.com kot tudi v informativnih oddajah 24ur in Svet na Kanalu A.

Pri izbiri tematik sledijo duhu časa in poskušajo biti aktualni ter odpirati relevantne teme, poudarja Marovtova. Pomembno je, da se ob aktualnih situacijah novinarji sprašujejo, kaj dana situacija in politične odločitve pomenijo za ljudi. Treba jim je namreč predstaviti, zakaj so posamezne politične odločitve zanje pomembne, četudi so prepričani, da nanje nimajo vpliva.

Preverjanje dejstev je del novinarjevega vsakdana

Sistematičnega preverjanja dejstev na vsakodnevni ravni v Sloveniji ne moremo primerjati s portali v tujini, ugotavlja Marovtova. Razloge sama vidi predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev in kadra. Prepričana pa je, da se mediji in novinarji trudijo, da bi na podlagi danih sredstev iztržili čim več. Ob tem izpostavlja, da je medijska krajina od leta 2018, ko so vzpostavili projekt Dejstva, dosegla izjemen napredek na tem področju.

"Če se mi lotevamo vsega tega, kar je na voljo v javnih bazah podatkov, smo naredili že veliko delo, še posebej če to naredimo profesionalno na vseh nivojih, se veliko pogovarjamo, preverjamo, je to zelo dober temelj," ocenjuje Marovtova.

Meni tudi, da so slovenski novinarji dobro usposobljeni za sistematično preverjanje dejstev. Ob tem poudarja, da je preverjanje dejstev del novinarjevega vsakdana, saj mora ta vsako informacijo, ki jo dobi, že v osnovi večkrat preveriti. Na Dejstvih imajo za to sicer več časa, saj se s posamezno zgodbo lahko ukvarjajo tudi nekaj mesecev. "To je naša prednost, ki jo moramo znati izkoristit in vzeti kot privilegij."

Ob tem ugotavlja, da si državljani želijo preverjenih in kakovostnih informacij. Zato je prepričana, da morajo novinarji v času infodemije vztrajati pri svojem delu in profesionalnih standardih.

Novinarski in uredniški filtri bodo v prihodnjem, volilnem letu ključni

Slovenijo prihodnje leto čakajo parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve. Uredniški in novinarski filtri bodo zato po mnenju Marovtove ključni tudi v prihodnjem letu. Na Dejstvih bodo ob tem z okrepljeno ekipo skrbeli za preverjanje dejstev, vzporedno s tem pa tudi za poglobljene zgodbe.

Ob tem Marovtova poudarja, da je prav, da se vsi odločevalci ali pa tisti, ki to želijo biti in bodo kandidirali na volitvah, zavedajo, da je prav, da se naučijo govoriti točne stvari, da ne zavajajo ljudi, da ti dobijo pravo informacijo.

"Je pa res, da se neresnica lepše sliši, ker je veliko bolj enostavna, ni potrebnega toliko nekega razumevanja," opozarja Marovtova.

Prepričana je tudi, da je novinarstvo kisik demokracije. "Če mi ne bomo dajali ljudem pravih informacij, če ne bodo ljudje ozaveščeni, če ne bodo vedeli, kaj drži in kaj ne, če jih ne bomo usmerjali tja, kjer podatki držijo, potem enostavno ne bodo imeli pravih informacij in od tega so odvisne marsikatere odločitve, ki jih sprejemajo," opisuje pomen dela novinarjev.

Zato je pomembna tudi nadzorna vloga novinarjev. Kot pojasnjuje Marovtova, novinarji vrtajo po informacijah, se ne opredeljujejo za levo ali desno politično opcijo, ampak iščejo povezave, si postavljajo podvprašanja ter bralcem podajo kontekst. "Tukaj pa je seveda na njih, da se odločijo, kaj je prav in kaj ne, kaj bodo iz tega sprejeli," opozarja Marovtova še na vlogo javnosti.
29. 10. 2021