Ne/ja brska
Ali ste vedeli, da so mladi v Sloveniji v evropskem vrhu pri uporabi piratskih virov za ogled TV serij?
Namerno do piratskih vsebin dostopa 21 odstotkov mladih. Med državami izstopa Malta (43 odstotkov), Slovenija pa je z 20 odstotki v povprečju.
Leta 2019 je nelegalne vire za dostop do digitalnih vsebin v Sloveniji namerno uporabljalo 28 odstotkov mladih, leta 2016, ko je EUIPO objavil prvo tovrstno poročilo, pa jih je po piratskih virih namerno posegalo 35 odstotkov.
Po oceni direktorja Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije AIPA Gregorja Štibernika je stopnja uporabe med slovensko mladino še vedno previsoka, posebej če jo primerjamo s tisto v zahodnih državah. "Treba pa je priznati, da se stanje tudi na tem področju izboljšuje, saj imamo iz dneva v dan vedno več ponudnikov tako glasbenih kot avdiovizualnih vsebin, cene naročnine za en mesec pa so nekje na nivoju ene kino vstopnice," je povedal za STA.
Mladi v Sloveniji pa so v vrhu pri namernem pretakanju TV serij in filmov iz piratskih virov, kaže poročilo EUIPO.
V Sloveniji namreč kar 35 odstotkov vprašanih za pretakanje TV serij in šovov uporablja piratske vire, sledijo pa mladi na Madžarskem (31 odstotkov), v Litvi (28 odstotkov), Bolgariji (27 odstotkov), na Portugalskem (26 odstotkov), v Romuniji (25 odstotkov), Estoniji (23 odstotkov) in na Slovaškem (23 odstotkov).
Mladi iz Slovenije izključno ali pogosto posegajo tudi po piratskih virih pri pretakanju filmov - s 37 odstotki so za vrstniki iz Litve in Bolgarije na tretjem mestu, pri igricah pa so za Bolgari na drugem mestu (25 odstotkov).
Kot glavni razlog za poseganje po piratskih virih digitalnih vsebin mladi iz držav članic EU navajajo visok strošek legalnega nakupa, večjo izbiro in tudi ekskluzivno dostopnost. Se pa mladi iz Slovenije bolj kot povprečje vrstnikov iz ostalih držav pri tem početju bojijo kibernetske prevare.
"Del tega trenda je prav gotovo potrebno pripisati zgledu starejših oz. njihovih staršev, ki so živeli še v neki drugi ureditvi, kjer je bilo 'vse naše' in kjer koncept lastnine ni bil tak, kot ga imamo danes," je pojasnil Štibernik in dodal, da je verjetno še težje kot koncept fizične lastnine razumeti nekaj tako imaginarnega, kot je intelektualna lastnina. "Pa še nekaj ne smemo pozabiti: očitno imamo nekaj tudi v genih, saj je naš največji literarni junak 'švercar'," je dejal.
Da bi deleže uporabe piratskih vsebin zmanjšali, je po Štibernikovi oceni potrebna ustrezna avtorska zakonodaja, saj "zaradi izjemno zastarelega avtorskopravnega zakona številna podjetja poslujejo v coni, ki bi jo lahko označili kot piratsko". Kot primer je navedel RTV Slovenija, ki za dajanje vsebin na voljo javnosti (MMC portal in bogat arhiv) zadev nima urejenih tako, kot so npr. v Franciji ali Španiji, podobno velja za kabelske operaterje s časovnim zamikom.
"Vem, da bi si uporabniki želeli urediti to pollegalno stanje, saj gre za tak obseg uporabe, da ga ne morejo urediti individualno, z vsakim imetnikom posebej. Zato je nujno potrebna sprememba zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKAUSP) v smeri, da se bodo te pravice končno po več desetletjih uredile in začele uveljavljati preko sistema kolektivnega upravljanja," je še dejal prvi mož AIPA Štibernik.