Ali drži, da v Sloveniji tako kot drugje po Evropi primanjkuje nekaterih zdravil?

Drži

Iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so STA sporočili, da redno spremljajo prisotnost zdravil na slovenskem trgu. Informacije o razpoložljivosti zdravil objavljajo na spletni strani ter v Centralni bazi zdravil.

Kot pojasnjujejo, so pojavi začasnih motenj v preskrbi tako v Sloveniji kot v EU nekaj povsem običajnega, vendar v obdobju zadnjih mesecev na območju celotne EU, ne le na slovenskem trgu, opažajo povečano število motenj v preskrbi.

Trenutno so na ravni EU in tudi v Sloveniji najbolj pereče težave z motnjami v preskrbi z antibiotiki, predvsem s tistimi, ki vsebujejo amoksicilin, nekaterimi antiepileptiki in zdravili za zniževanje telesne temperature.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je delež porabe antibiotikov na recept z učinkovino amoksicilin v letu 2021 znašal 15,8 odstotka, za leto 2022 pa vsi podatki še niso na voljo.

Po navedbah JAZMP so vzroki za nastanek motenj v preskrbi zelo različni in so lahko povezani s pomanjkanjem učinkovin, proizvodnimi omejitvami, distribucijskimi težavami, v Sloveniji pa še dodatno z velikostjo trga. "Le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil," so pojasnili.

Razlogi za motnje v preskrbi z zdravili so v zadnjih dveh letih povezani tudi z epidemijo covida-19, saj se je prioritetno proizvajalo cepiva in zdravila proti covidu-19, pa tudi zaradi večtedenskih zaprtij najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin izven EU. Tako rekoč čez noč so se spremenile potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil, kot na primer ob sedanjem povečanem sezonskem valu prehladnih obolenj in virusnih ter bakterijskih okužb.

V primeru pomanjkanja določenega zdravila je na voljo več ukrepov - v idealnem primeru predpis zdravila drugega proizvajalca z enako učinkovino, v enaki farmacevtski obliki in jakosti, nato sledijo manj ugodne menjave jakosti in/ali farmacevtske oblike, predpis sorodne učinkovine z enakim ali vsaj podobnim delovanjem, v najredkejših skrajnih primerih pa v odsotnosti primernih nadomestkov popolna menjava načina zdravljenja. JAZMP se s svojimi aktivnostmi trudi zagotavljati čim širši nabor zdravil, s čimer poskušajo zmanjšati tveganje ob pomanjkanju enega izmed njih, so poudarili.

Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU Evropsko komisijo po navedbah JAZMP pozval, naj preveri, kaj bi bilo poleg obstoječih finančnih ureditev potrebno za zagotovitev razpoložljivosti in razvoj današnjih in prihodnjih zdravil in terapij v EU, ter oceni morebitne stroške in koristi vzpostavitve proizvodnih obratov na ravni EU ter posledice, ki bi jih ta imela za trg. Poudarjajo, da ne gre za nadomeščanje zasebnega sektorja ali nacionalizacijo farmacevtske industrije, pač pa za ciljno usmerjen pristop za pokrivanje področij, kjer je malo komercialnih interesov in spodbud za podjetja.

Velika večina zdravil, ki se uporabljajo Sloveniji, izvira iz EU in so tako obravnavana kot domača. Stanje pa je precej drugačno na nivoju izvora učinkovin, ki jih zdravila vsebujejo, saj v veliki meri prihajajo iz držav izven EU, predvsem Kitajske in Indije. Glede na škatlice uporabljenih zdravil sicer večinski delež pripada generičnim zdravilom, glede na ceno oziroma stroške zdravstvene zavarovalnice pa so v večini originalna zdravila.

Iz podjetja Krka so medtem za STA sporočili, da trg oskrbujejo praktično brez deficita. Kot so pojasnili, so že v času pandemije covida-19 ustrezno povečali zaloge zdravil: "Tako z nekaterimi izdelki ostajamo edini, ki oskrbujemo trg in zagotavljamo skoraj 30 odstotkov zdravil, ki jih potrebuje slovenski trg."