Ali ste vedeli, da bo v EU začela veljati zakonodaja, ključna pri doseganju zelenih ciljev?

V EU bodo začeli veljati prelomni podnebni zakoni, ki veljajo za ključne pri doseganju ciljev EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter postane podnebno nevtralna do leta 2050.

Gre za zakonodajo iz svežnja Pripravljeni na 55, s katerim želi EU do leta 2030 izpuste zmanjšati za 55 odstotkov. Zakonodaja obsega reformo sistema trgovanja z izpusti ter vzpostavitev mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom ter vzpostavitev socialnega podnebnega sklada.

Potem ko je bil o zakonodaji konec leta 2022 dosežen dogovor med članicami EU in Evropskim parlamentom, so evropski poslanci konec aprila zakonodajo potrdili . Po potrditvi na Svetu EU pa je bila objavljena tudi v uradnem listu EU.

Reforma sistema trgovanja z izpusti

Reforma sistema za trgovanje z izpusti (ETS) zvišuje splošni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v ETS (energetika, panoge energetsko intenzivne težke industrije, kot so naftne rafinerije, jeklarne, železarne, proizvodnja aluminija, cementa, papirja, stekla, ter letalski promet), na 62 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005. Trenutno ta cilj znaša 43 odstotkov.

Reforma poleg tega vzpostavlja nov sistem ETS II za cestni promet in sektor stavb, kar pomeni, da bosta morala tudi ta dva sektorja od leta 2027 plačevati za izpuste. Nov sistem bo začel delovati leta 2027 oziroma v primeru visokih cene energije leta 2028.

Po novem bo v evropski sistem trgovanja z izpusti vključen tudi pomorski sektor. Z letom 2024 bodo začeli postopoma uvajati obveznost ladjarskih družb, da predajo emisijske pravice. Obenem so poslanci potrdili revizijo sistema trgovanja z izpusti za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.

Reforma predvideva še postopno odpravo brezplačnih pravic za podjetja med letoma 2026 in 2034.

Socialni sklad za podnebje za boj proti energetski revščini

V EU naj bi do leta 2026 zaživel Socialni sklad za podnebje, ki naj bi poskrbel za pravičen in socialno vključujoč podnebni prehod.

Socialni sklad za podnebje bo iz prodaje pravic iz sistema ETS II prejel 65 milijard evrov, iz nacionalnih virov pa še dodatnih 25 odstotkov, kar naj bi po ocenah znašalo 86,7 milijarde evrov. S pomočjo sklada naj bi državljanom EU omogočili večjo energetsko učinkovitost, manjšo odvisnost od energije iz fosilnih goriv, pa tudi učinkovito naslovili energetsko in mobilnostno revščino.

Nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah

Del svežnja Pripravljeni na 55 je tudi nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Mehanizem, ki bodo postopoma uveden med letoma 2026 in 2034, se bo uporabljal za blago, kot so železo, jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik, pod določenimi pogoji pa tudi za posredne emisije. Uvozniki tega blaga bodo morali plačati razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno emisijskih pravic v sistemu ETS.

EU želi s to obliko nove dajatve tretje države spodbuditi k zvišanju podnebnih ciljev. Poskrbeti pa želijo tudi, da podnebnih prizadevanj na evropski in svetovni ravni ne bi spodkopavala proizvodnja, preseljena iz EU v države z manj strogimi politikami.