Ali ste vedeli, da je Slovenija med državami EU z najnižjo udeležbo na evropskih volitvah?

Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Ta se je kljub prizadevanjem, da bi volivce zvabili na volišča, gibala med 28 in 29 odstotki, najnižja, 24,55-odstotna, pa je bila leta 2014.

S tem je Slovenija krepko pod povprečjem v EU, ki od leta 2004 znaša med 42 in 50 odstotki. Tako v Sloveniji kot na ravni unije je bila najvišja udeležba na prejšnjih volitvah leta 2019, ko se je v EU obrnil trend padanja volilne udeležbe od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979.

Na vrhu Luksemburg, na repu poleg Slovenije običajno tudi Češka in Slovaška

Na prvih volitvah v Evropski parlament v Sloveniji leta 2004 je sodelovalo 28,35 odstotka volilnih upravičencev, s čimer se je Slovenija uvrstila na 21. mesto med tedanjimi 25 članicami povezave. Povprečna volilna udeležba v EU je tedaj znašala 45,47 odstotka, pri čemer je bila najvišja (91,35 odstotka) v Luksemburgu, kjer je volilna udeležba obvezna za vse volilne upravičence, mlajše od 75 let, najnižja pa na Slovaškem (16,97-odstotna).

Pet let kasneje je bila volilna udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji približno enaka, 28,37-odstotna, povprečje EU je tedaj znašalo 42,97 odstotka. V sedemindvajseterici, ki sta se ji leta 2007 pridružili Bolgarija in Romunija, so se leta 2009 na volišča znova najbolj množično podali Luksemburžani - volilo jih je 90,76 odstotka - najskromnejšo, 19,64-odstotno volilno udeležbo, pa so znova zabeležili na Slovaškem. Nižja kot v Sloveniji je bila volilna udeležba v Litvi (20,98-odstotna), na Poljskem (24,53-odstotna), v Romuniji (27,67-odstotna) in na Češkem (28,22-odstotna).

Doslej najnižjo udeležbo so v Sloveniji zabeležili na evropskih volitvah leta 2014, ko je svoj glas za predstavnike v Evropskem parlamentu oddalo 24,55 odstotka volilnih upravičencev. V EU je bila volilna udeležba 42,61-odstotna. Še nižja kot v Sloveniji je bila udeležba na Slovaškem (13,05-odstotna), Češkem (18,20 -odstotna) in Poljskem (23,83-odstotna).

Kljub intenzivnim prizadevanjem, da bi na volišča privabili več ljudi, predvsem mladih, je bila Slovenija skupaj s Češko in Slovaško med članicami unije z najnižjo udeležbo tudi na zadnjih evropskih volitvah leta 2019. Volilo je 28,89 odstotka Slovencev, nekaj več kot štiri odstotne točke več kot leta 2014. Na ravni unije je bila udeležba 50,66-odstotna.

Zakaj se Slovenci ne udeležujejo evropskih volitev?

Med razlogi za nizko udeležbo na evropskih volitvah v Sloveniji višja predavateljica na European Institute of Public Administration (EIPA) v Maastrichtu Sabina Lange izpostavlja nizko zaupanje v institucije, nizko medijsko pokritost EU zadev in svetovne politike ter slabo poznavanje EU.

Slovenci se evropskih volitev ne udeležujejo, ker imajo občutek, da njihov glas ne bi ničesar bistveno spremenil, pa meni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Lovec in dodaja: "Slovenija ima majhno število poslancev, obseg domače politične razprave o evropskih temah je nizek."

Poleg tega so po njegovih besedah vsi slovenski evroposlanci del vladajoče koalicije v Evropskem parlamentu, ki jo sestavljajo EPP, S&D in Renew. "Kar pomeni, da imamo na evropski ravni z vidika Slovenije trenutno širšo sredinsko politiko, ki v slovenskem prostoru nima prave (evropsko reprezentativne) alternative, ki bi vplivala na obseg politizacije," pravi Lovec.

Med državami z najnižjo udeležbo so, kot opozarja, pogosto manjše in nove države članice. Pri novih državah članicah je problem po njegovem še v tem, da so evropsko politiko prevzemale od zgoraj navzdol, občutek in zmogljivost soustvarjanja pa se razvija zelo počasi. "Tako bodisi slepo podpiramo, bodisi zavračamo," ocenjuje Lovec.

Za volitve 2024 večje zanimanje tako v EU kot v Sloveniji

Zanimanje med državljani EU je tokrat za evropske volitve, ki bodo med 6. in 9. junijem 2024, večje kot leto dni pred zadnjimi volitvami pred petimi leti, je pokazala junijska javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Tokrat se zanje zanima 56 odstotkov vseh vprašanih, leta 2018 pa se je za volitve, ki so potekale leto kasneje, zanimala polovica vprašanih.

Med vprašanimi v Sloveniji ta delež letos znaša 48 odstotkov, dve odstotni točki več kot pred petimi leti. Če bi volitve potekale letos spomladi, bi se jih verjetno udeležilo 67 odstotkov vprašanih državljanov EU in 58 odstotkov vprašanih v Sloveniji, je še pokazala raziskava.

Lange po drugi strani meni, da je že mogoče izpostaviti nekatere procese in dogodke, ki lahko vplivajo na višjo udeležbo v Sloveniji, čeprav je do volitev še več kot 9 mesecev. Kot poudarja, bodo evropske volitve prva priložnost vladi nastaviti ogledalo. "Gospodarska situacija, obnova po poplavah, velike sistemske reforme bodo vplivale na udeležbo in volilni rezultat strank vladne koalicije," dodaja.

Na volilno udeležbo bi po njeni oceni lahko pozitivno vplival tudi moment, ki se je ustvaril z lanskimi državnozborskimi in predsedniškimi volitvami, ki se jih je udeležilo več ljudi kot običajno. Poleg tega je EU zaradi ruske invazije v Ukrajini bolj prisotna kot doslej, s tem pa se krepi poznavanje in razumevanje unije. Prav tako je bila EU v središču dogajanja ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji.

Poleg tega bo Slovenija na prihodnjih evropskih volitvah dobila enega evroposlanca več kot doslej in jih bo imela devet. "To daje občutek večje moči mojega glasu," ocenjuje Lange. V kampanji se po njenem tudi obetajo novi obrazi in več terenskega dela, kar bi lahko povečalo udeležbo. To dvigujejo tudi spletne kampanje, ki imajo vedno večji vpliv na politične procese, je še menila Lange.