Ne/ja preverja
Ali drži, da so lahko podatki o prejemnikih državnih pomoči po poplavah javno objavljeni?
Drži, ampak ...
Drži, ampak ...
Trditev
Premier Robert Golob je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija napovedal, da bo "vsak evro, ki bo šel iz sklada za obnovo oz. od države za intervencije, za sanacijo, za obnovo in za razvoj, javno razkrit", pri čemer je naštel tako pomoči fizičnim osebam, gospodarstvu kot občinam.
Vir: premier Robert Golob v oddaji Odmevi Televizije Slovenija 4. septembra 2023
Ugotovitev
Glede na 2. septembra uveljavljeni zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov bodo izplačevalci po dokončnosti odločitve o dodelitvi sredstev za dve leti na osrednjem spletnem mestu državne uprave pri vladni službi za obnovo lahko objavili podatke o fizičnih in pravnih osebah ter humanitarnih organizacijah, ki bodo prejemniki sredstev. Da so podatki o prejemnikih javnih sredstev lahko razkriti, pritrjuje tudi Informacijski pooblaščenec. Opozarja pa, da je pri tem treba slediti načelu sorazmernosti. Temu kriteriju sledi objava imena, priimka in kraja bivanja prejemnika, ne pa tudi drugih osebnih podatkov.
VIR: zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, pojasnila Informacijskega pooblaščenca za STA
Pojasnilo
Premier Robert Golob je v oddaji Odmevi na TV Slovenija 4. septembra 2023 dejal, da je v interventnem zakonu za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov dana zelo jasna zaveza glede preglednosti.
"Vsak evro, ki bo šel iz sklada za obnovo oziroma s strani države za intervencije, za sanacijo, za obnovo in za razvoj, bo javno razkrit. Vsak, ki bo šel k fizičnim osebam, ki bo šel k pravnim osebam, in tisti, ki bo šel občinam. Ne želimo, da bi kdor koli špekuliral ali pa celo vnaprej razmišljal, da lahko pride do lahkega zaslužka. Znesek bo javno razkrit, obnova bo seveda zagotovo zelo draga," je poudaril.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, uveljavljen 2. septembra, določa različne pomoči, tudi denarne, oškodovanim v avgustovski ujmi. Gre za pomoči tako fizičnim osebam, gospodarstvu, kmetijstvu in občinam.
V 158. členu govori tudi o javni objavi podatkov. V njem je navedeno, da zaradi zagotavljanja preglednosti porabe javnofinančnih sredstev izplačevalci teh sredstev po dokončnosti odločitve o dodelitvi sredstev za dve leti na osrednjem spletnem mestu državne uprave pri vladni službi za obnovo objavijo osebno ime, kraj prebivališča oziroma firmo in sedež prejemnika ter znesek izplačanih javnofinančnih sredstev po tem zakonu in poglavju prehodnih določb novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ureja interventne ukrepe po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023.
Objava teh podatkov v skladu s tem členom velja tudi za humanitarne organizacije, ki so prejele sredstva iz državnega proračuna za izvajanje odprave posledic poplav in plazov na katerikoli pravni podlagi ali po odločitvi vlade in so jih izplačale prejemnikom.
Samoupravne lokalne skupnosti morajo vsake tri mesece vladni službi za obnovo predložiti poročilo o porabi sredstev, ki so jih prejele iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov. Obvezni del poročila so tudi podatki o prejemnikih teh plačil, ki jih vladna služba za obnovo lahko javno objavi.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za STA opozorila na nujnost transparentne porabe javnih sredstev. Javnost njihove porabe predvideva tudi 6. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki navaja, da se dostop do zahtevane informacije med drugim dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Informacijska pooblaščenka tako pojasnjuje, da objava navedenih osebnih podatkov o prejemnikih proračunskih sredstev sama po sebi ni sporna, če so ob tem upoštevana temeljna načela varstva osebnih podatkov, zlasti načeli zakonitosti in sorazmernosti. V konkretnem primeru sta z objavo imena in priimka ter kraja prebivališča skupaj z zneskom javne porabe po oceni informacijske pooblaščenke zagotovljena tako zakonitost obdelave osebnih podatkov, saj njihovo javno objavo izrecno določa zakon, kot tudi sorazmernost s tem, ko je zagotovljen najmanjši poseg v obdelavo osebnih podatkov. Kot omenjeno, so podatki namreč omejeni na ime in priimek ter kraj prebivališča.
Informacijska pooblaščenka tako pozdravlja proaktivno javno objavo podatkov o porabi javnih sredstev. S tem se po njenih navedbah povečuje nadzor javnosti nad porabo javnih sredstev in krepi zaupanje ljudi v delovanje tistih institucij, ki bodo vključena v izplačevanje teh sredstev, kar je tudi namen zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
V to smer gre tudi dosedanja praksa informacijskega pooblaščenca in sodišč. Informacijska pooblaščenka je tako spomnila na sodbo upravnega sodišča leta 2010, v katerem je sodišče potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca, da so podatki o prejemnikih javnih sredstev po neurjih leta 2008 informacije javnega značaja.
Sodišče je v tem primeru pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu in zavrnilo tožbo območnega združenja Rdečega križa Maribor proti stranki, ki je na območno združenje naslovila dopis in zahtevala posredovanje imena in priimkov prejemnikov davkoplačevalskih sredstev, ki jih je vlada za avgustovsko neurje v letu 2008 namenila humanitarnim organizacijam Rdeči križ Slovenije in Karitas.