Ali ste vedeli, da pokrovčke na plastenkah, ki ostanejo pritrjeni tudi po odvitju, narekuje evropska direktiva?

Tudi v Sloveniji so vedno bolj razširjeni pokrovčki, ki so na plastenkah pritrjeni tako, da jih med pitjem ne moremo ali jih težje odstranimo.

Proizvajalci te pokrovčke uvajajo zaradi evropske direktive, ki bo začela veljati junija prihodnje leto. Gre za direktivo, ki uvaja prepoved izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastični pribor (vilice, noži, žlice in palčke), krožniki, slamice in vatirane palčke.

Njen cilj je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Pokrovčki in zamaški so namreč med tistimi plastičnimi izdelki za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah in sicer v okolju, je ob predlogu direktive opozorila Evropska komisija.

Plastenk in tetrapakov do prostornine treh litrov brez pritrjenih zamaškov tudi v Sloveniji od 3. junija prihodnje leto ne bo več mogoče kupiti. Izjema bodo stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo s plastičnimi pokrovčki in zamaški ter vsebniki za pijačo, namenjeno za živila za posebne zdravstvene namene. Direktivo smo v slovensko zakonodajo prenesli oktobra lani.

Leta 2020 na slovenskem trgu približno 262 milijonov plastenk

Morebitna ocena učinkov uvedbe pritrjenih zamaškov na okolje za Slovenijo še ni bila narejena, so za Nejo pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Pričakujejo pa, da se bo njihova pojavnost v okolju zmanjšala oz. ti sploh ne bodo več prisotni.

Podatkov o tem, koliko plastenk, danih na slovenski trg, bodo zaobjela nova pravila, na ministrstvu za zdaj še nimajo. Do letos zbiranje in posredovanje teh podatkov za proizvajalce pijač namreč ni bilo obvezno. V skladu z novimi pravili pa morajo proizvajalci od začetka letošnjega leta ministrstvu te podatke posredovati. Za 2023 bodo tako prvič na voljo v začetku prihodnjega leta, so napovedali na ministrstvu.

So pa podatke s posebno analizo zbrali v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po teh podatkih je bilo leta 2020 v Sloveniji na trg danih okoli 262 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov, s tem pa je posledično nastalo okoli 8088 ton odpadnih plastenk. Leta 2019 je bilo to število celo višje, in sicer 283 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov, s čimer je nastalo 8832 ton odpadnih plastenk.

Potrošniki so se na pritrjene pokrovčke odzvali različno, nemalo je bilo tudi kritik, češ da ti ne bodo pomembno prispevali k zmanjšanju onesnaževanja s plastiko.

"Slovenskemu potrošniku želimo približati uvedbo pritrjenih pokrovčkov, razloge in pozitiven vpliv na okolje, še posebej zato, ker so v nekaterih sosednjih državah potrošniki nekoliko odklonilno sprejeli to novost na embalaži pijač," so poudarili na zbornici.

Kot so dodali, je treba potrošnike seznaniti s prednostmi uporabe takšnih pokrovčkov, ki so "vsekakor okoljske". A priznavajo, da se bo prava vrednost ukrepov pokazala šele, ko "bomo uspeli ločeno zbrati embalažo pijač in jo usmeriti v ustrezen postopek recikliranja ter ponovno uporabiti reciklirane materiale za izdelavo novih plastenk". S tem bo krog embalaže pijač sklenjen, onesnaževanje okolja pa se bo dejansko zmanjšalo," so še ocenili v zbornici.