Ali ste vedeli, da se Slovenija sooča z eno najvišjih stopenj umrljivosti zaradi alkohola?

Slovenija se po umrljivosti zaradi posledic uživanja alkohola uvršča v evropski vrh. Zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno, torej stoodstotno pripišemo alkoholu, je v Sloveniji v obdobju med letoma 2013 in 2021 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) umrlo 8009 prebivalcev, od tega 6371 moških in 1638 žensk.

To pomeni, da v povprečju na leto zaradi neposrednih posledic uživanja alkohola umre 890 Slovencev oziroma več kot dva Slovenca na dan.

Skoraj polovica teh smrti je bila posledica alkoholne bolezni jeter, v 40 odstotkih so sledile duševne in vedenjske motnje zaradi uporabe alkohola, so za Nejo pojasnili na NIJZ. Poleg tega so v statistiko vključene tudi smrti zaradi degeneracije živčevja, alkoholne kardiomiopatije, alkoholnega gastritisa, alkoholne bolezni jeter, kroničnega alkoholnega pankreatitisa, toksičnega učinka alkohola, izpostavljenost alkoholu in zastrupitve z njim.

Največ smrti zaradi teh vzrokov so zabeležili v pomurski, najmanj pa v osrednjeslovenski regiji.

Starostno standardizirana stopnja umrljivosti* (SSSU) zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je v Sloveniji v obdobju 2013 - 2021 v povprečju znašala 40,45 smrti na 100.000 prebivalcev, starih 15 let in več. Najnižja stopnja, to je 37,87 smrti, je bila zabeležena v letu 2016, najvišja pa leta 2019 in sicer 46,98 smrti. Umrljivost moških je bila 4,6-krat višja od umrljivosti žensk.

Na NIJZ publikacijo, v kateri bodo objavili podatke o umrljivosti zaradi alkohola za obdobju med letoma 2013 in 2021, sicer še pripravljajo. Za primerjavo pa je po zadnjih objavljenih podatkih NIJZ, ki zajemajo obdobje med letoma 2013 in 2018, starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, v povprečju znašala 39,6 smrti na 100.000 prebivalcev, starih 15 let in več. V povprečju je bila umrljivost moških zaradi alkohola 4,8-krat višja od umrljivosti žensk.

Tudi po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Slovenija glede na število smrti zaradi vzrokov, ki jih je mogoče pripisati uživanju alkohola, vseskozi nad povprečjem Evropske unije (EU) in tudi nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije, so za Nejo pojasnili na NIJZ. Vzroki, ki jih spremlja WHO, vključujejo raka grla in požiralnika, sindrom odvisnosti od alkohola, kronično jetrno bolezen in cirozo, vse zunanje vzroke za poškodbe in zastrupitve.

Alkohol je dejavnik, ki vpliva tudi na duševne in vedenjske motnje. Zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bilo po podatkih Eurostata v letu 2020 v EU 193.893 smrti, kar predstavlja 3,7 odstotka vseh smrti v EU. Duševne in vedenjske motnje vključujejo demenco, shizofrenijo in tudi motnje, povezane z uživanjem psihoaktivnih snovi, kot sta odvisnost od alkohola ali drog.

Pri smrtih zaradi duševnih in vedenjskih motenj, povezanih z uživanjem alkohola, je standardizirana stopnja umrljivosti v EU leta 2020 znašala 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev (leta 2011 je znašala 3,2 smrti).

Slovenija pa se je po teh podatkih Eurostata uvrstila v sam vrhu, in sicer je leta 2020 zabeležila 17,3 smrti na 100.000 prebivalcev. Sledile so Poljska (10,1 smrti), Danska (7,3), Hrvaška (6,5), Avstrija in Latvija (obe 6,2).

Stopnja je bila najnižja v Grčiji, Italiji in Malti (0,4 smrti na 100.000 prebivalcev), v Španiji in na Cipru (0,5 smrti).

*Starostno standardizirana stopnja umrljivosti (SSSU) nam pove, kakšna bi bila stopnja umrljivosti v opazovani populaciji, če bi bili starostni strukturi te in standardne populacije enaki. Stopnje umrljivosti na 100.000 prebivalcev po petletnih starostnih skupinah se umerijo s preračunom na standardno populacijo, kar izniči razlike glede starosti med populacijami regij oz. držav (oz. izniči starost kot motečo spremenljivko). Ta postopek omogoča neposredno primerjavo stopenj umrljivosti med posameznimi državami, ne glede na razlike v njihovih starostnih strukturah prebivalstva.