Mit: Mladi so digitalno pismeni

Digitalna pismenost je postala ključna spretnost v sodobnem svetu, saj se vse več dejavnosti našega življenja seli v digitalno okolje. Čeprav pogosto v družbi velja miselnost, da so predvsem mladi vešči digitalnih tehnologij in jih označujemo za digitalne domorodce, pa študije kažejo tudi drugačno sliko. Po raziskavi, ki sta jo aprila 2020 objavila Evropska komisija in Svet Evrope, mladi, od katerih jih 95 odstotkov dnevno dostopa do interneta, nimajo dovolj znanja za varno in učinkovito uporabo digitalnih tehnologij. Njihovo udejstvovanje je običajno omejeno na zabavo in komunikacijo, vključno s sodelovanjem v spletnih družbenih omrežjih.

Definicija digitalne pismenosti je namreč širša zgolj od teh dejavnosti. Gre za "posameznikovo temeljno zmožnost, da se znajde v digitalnem svetu. Digitalno pismeni posameznik pozna in uporablja digitalne naprave in pripomočke, razume zakonitosti digitalnega okolja in se znajde v njem. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi.

Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij.

Podobno jo opredeljuje tudi Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev DigCompEdu. Vključuje veščine informacijske in podatkovne pismenosti, medijske pismenosti, veščine komuniciranja in sodelovanja, kamor sodi tako sodelovanje v družbenih omrežjih kot uporaba interneta za državljansko in politično sodelovanje ter spretnosti ustvarjanja digitalnih vsebin, kot je programiranje. Njeni pomembni deli so tudi informacijska varnost, vprašanje intelektualne lastnine v digitalnem svetu, odgovorno in kritično razmišljanje ter reševanje problemov. Da bi imeli ljudje vsaj osnovne digitalne veščine, pa morajo znati izvajati vsaj eno dejavnost, povezano z vsakim področjem.

Digitalne kompetence mladih v Sloveniji pod evropskim povprečjem

Podatki Eurostata razkrivajo, da je leta 2022 kar 96 odstotkov mladih v EU, starih od 16 do 29 let, poročalo o vsakodnevni uporabi interneta, medtem ko je bilo med odraslim prebivalstvom takih 84 odstotkov. V Pregledu izobraževanja in usposabljanja 2022 navajajo, da ima v Sloveniji 68 odstotkov oseb, starih od 16 do 19 let, osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti. To je blizu povprečja EU, ki znaša 69 odstotkov. Vendar je razlika v primerjavi s povprečjem EU večja, če se referenčna skupina razširi na osebe, stare od 16 do 24 let; v tem primeru ima 63,4 odstotka oseb osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 71,2 odstotka.

Evropske statistike tudi po spolu med mladimi od 16 do 29 let kažejo ne ravno spodbudno sliko. Raven digitalnih veščin pri moških po letu 2020 v tej starosti v Sloveniji znaša 63,49 odstotka (povprečje EU je pri 70,02 odstotka), kar je peti najslabši rezultat med vsemi državami članicami EU, če odštejemo Irsko, za katero ni podatka. Pri ženskah v Sloveniji ta dosega 55,40 odstotka (povprečje EU je pri 72,16 odstotka), kar je tretji najslabši rezultat, če ponovno odštejemo Irsko. Na Finskem pa npr. pri moških znaša 92,16 odstotka, pri ženskah 92,87 odstotka.

Digitalno pismenost med mladimi omejuje predvsem pomanjkanje ustreznih usposabljanj

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo med izzivi, ki omejujejo digitalno pismenost med mladimi, izpostavljajo zlasti pomanjkanje ustreznih usposabljanj. "Naš šolski sistem v tem trenutku sistematsko ne vključuje digitalne pismenosti tako kot vključuje druge pismenosti, se pa tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zdaj, ko poteka reforma šolstva, prizadevajo to spremeniti," je za Nejo pojasnila ministrica Emilija Stojmenova Duh. Ob tem je opozorila tudi na vpliv številčnosti ustrezno usposobljenih učiteljev na šolah. "Na šolah, kjer primanjkuje učiteljev z digitalnimi kompetencami, so mladi pogosto prikrajšani za ta znanja oz. so prepuščeni sposobnostim njihovih staršev ali svoji lastni radovednosti. Sama tukaj vidim največji izziv," je poudarila.

Raziskava Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022 v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, pa med drugim navaja pomembno vlogo spola in na kakšen način je predvsem v domačem okolju in šolah uporaba digitalnih tehnologij predstavljena dekletom in fantom. "Dekleta pogosteje kot fantje slišijo opozorila glede nevarnosti in zlorab na internetu, medtem ko so fantje pogosteje deležni spodbud za uporabo tehnologij in medijev," je pojasnila Katja Koren Ošljak s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je tudi ena od avtoric raziskave.

V vladni strategiji Digitalna Slovenija 2030 je zapisano, da mora izobraževalni sistem vključevati celovit razvoj digitalnih kompetenc. V ta namen ministrstvo za digitalno preobrazbo skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje oblikuje šolske programe za pridobivanje digitalnih znanj in kompetenc. Marca sprejeta novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti vključuje okrepljeno usposabljanje in projekte, ministrstvo za digitalno preobrazbo je tudi objavilo razpis za digitalno opismenjevanje otrok in mladih od šestega do 29. leta. Prvi rok za prijavo aktivnosti, ki jih bo prijavitelj opravljal v letu 2023, se je 27. junija zaprl. Drugi prijavni rok, ki predvideva aktivnosti v letu 2024, pa je od vključno 2. do 30. novembra. Do leta 2030 nameravajo v programe vključiti do 98.000 otrok in mladih.