Mit: Digitalizacija evra ogroža uporabo gotovine

Potem ko je Evropska komisija junija predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra, s katerim bi lahko plačevali kadarkoli in kjerkoli v evrskem območju, se v javnosti širi prepričanje, da bo digitalizacija ogrozila uporabo gotovine.

Na ministrstvu za finance mirijo, da uporaba gotovine kljub razvoju digitalnega bančništva in drugih oblik plačilnih storitev ni ogrožena. Evropska komisija je junija letos v svežnju zakonodajnih predlogov, povezanem z možnostjo uvedbe digitalnega evra, objavila tudi predlog evropske uredbe o evrskih bankovcih in kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Cilj tega predloga je ohranitev možnosti gotovinskega plačevanja.

Evropska uredba o uvedbi evra že zdaj določa, da so evrski bankovci in kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah.

Skladno s predpisi EU tudi slovenski zakon o uvedbi evra določa, da se v državi kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. "To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen ko je predpisana s področnimi zakoni," poudarjajo na ministrstvu za finance.

Digitalni evro ne bo nadomestil gotovine

Osrednji del svežnja, ki ga je predstavil Bruselj, je sicer pravna podlaga za uvedbo digitalnega evra, ki bi deloval kot digitalna denarnica. Z njim bi lahko posamezniki in podjetja plačevali kadarkoli in kjerkoli v območju držav z evrom. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave.

Spletne transakcije bi posameznikom zagotavljale enako raven varovanja zasebnosti kot obstoječa digitalna plačilna sredstva. Plačila brez internetne povezave pa bi nudila še večjo zaščito osebnih podatkov. Razkriti bi morali toliko osebnih podatkov kot trenutno ob plačilu z gotovino ali ob dvigu na bankomatu, so pojasnili v Bruslju.

Zagotovili so, da digitalni evro ne bi nadomestil gotovine. Podobno kot gotovina bo na voljo poleg drugih plačilnih sredstev, kot so kartice in aplikacije. Poudarili so še, da gre zgolj za pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU in Evropskem parlamentu bo Evropska centralna banka (ECB) tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute.

ECB je sredi oktobra odločila, da z novembrom projekt digitalnega evra preide v pripravljalno fazo, ki bo sprva trajala dve leti. Začetek pripravljalne faze ne pomeni odločitve o izdaji digitalnega evra. To odločitev bo svet ECB obravnaval šele po zaključku zakonodajnega postopka EU.

Druga faza bo vključevala dokončanje pravilnika o digitalnem evru in izbiro ponudnikov, ki bi lahko razvili platformo in infrastrukturo. Nato bo svet ECB odločil, ali bo prešel v naslednjo fazo priprav, da bi pripravil teren za morebitno izdajo in uvedbo digitalnega evra.

V Sloveniji med plačilnimi sredstvi še naprej močno prevladuje gotovina

Podatki Evropske centralne banke (ECB) sicer kažejo, da v Sloveniji med plačilnimi sredstvi še naprej močno prevladuje gotovina. Študija ECB ugotavlja, da je bilo lani z gotovino opravljenih 73 odstotkov plačil na fizičnih prodajnih mestih. To Slovenijo uvršča na drugo mesto v evrskem območju za Malto, kjer je delež znašal 77 odstotkov. V primerjavi z letom 2019 je sicer delež gotovinskih plačil v večini držav z evrom upadel, kar pa ne drži za Slovenijo in Estonijo.

Spričo bojazni po ukinitvi gotovine, pa tudi digitalnem nadzoru, je v Sloveniji potekalo zbiranje podpisov za vpis gotovine v ustavo, ki je bilo uspešno. Združenje Povezani smo je do konca oktobra zbralo zahtevanih 30.000 podpisov za začetek postopka vpisa pravice do uporabe gotovine v ustavo. Že nekaj dni pred rokom je število podpisov preseglo 43.000. Kot je ob tem dejal predstavnik združenja Ivan Jurgec, mora biti gotovina vpisana v ustavo posamezne države, da bi preprečili "digitalno suženjstvo".

15. 11. 2023 EU Ne/Ja

 