Ne/ja preverja
Ali drži, da začetek pristopnih pogajanj z EU pomeni skorajšnjo pridružitev države kandidatke uniji?
Ne drži
Ne drži
Trditev
Ob novembrskem priporočilu Bruslja državam članicam za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pogojno pa tudi z Bosno in Hercegovino, se predvsem v kandidatkah širi pričakovanje, da začetek pristopnih pogajanj pomeni tudi skorajšnjo pridružitev teh držav EU.
Ugotovitev
Začetek pristopnih pogajanj države kandidatke še ne pomeni skorajšnjega članstva te države v EU. Pridruževanje držav EU je kompleksen, pa tudi dolgotrajen proces, ki temelji na dosežkih kandidatke. To dokazuje predvsem primer Turčije, ki se je z EU začela pogajati že leta 2005, a še vedno ni članica. Že približno desetletje se o članstvu pogajata tudi Srbija in Črna gora.
Pojasnilo
Potem ko je Evropska komisija v začetku novembra državam članicam Evropske unije priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pogojno pa tudi z Bosno in Hercegovino, bodo o dejanskem začetku na vrhu v Bruslju prihodnji teden odločali voditelji držav in vlad.
Ob tem se v državah kandidatkah pojavljajo pričakovanja, da začetek pristopnih pogajanj pomeni tudi skorajšnjo pridružitev uniji, kar pa ne drži. To dokazuje predvsem primer Turčije, ki je se je začela z EU pogajati že leta 2005, a še vedno ni članica, že približno desetletje pa se o članstvu pogajata tudi Srbija in Črna gora.
Pred potrditvijo pogajalskih okvirjev potrebne reforme
Bruselj je začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo priporočil, saj sta obe državi sprejeli pomembne reforme. Ob tem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pri Ukrajini izpostavila ustavno reformo, boj proti korupciji in pranju denarja, pri Moldaviji pa ukrepe na področjih preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala.
Pred potrditvijo pogajalskih okvirjev, ki so podlaga za vsebinska pogajanja med stranema, pa bosta morali obe državi sprejeti še določene reforme.
Glede Ukrajine Evropska komisija izpostavlja uveljavitev predlagane zakonodaje, namenjene okrepitvi institucij na področju boja proti korupciji, uveljavitev zakona o lobiranju in izpolnitev priporočil Beneške komisije na področju manjšin. Kišinjov pa bo moral sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotoviti zadostne resurse za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
Evropska komisija državam članicam priporoča tudi začetek pogajanj o članstvu z Bosno in Hercegovino, a šele ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za vstop. Bruselj bo članicam o napredku pri tem poročal najpozneje marca 2024.
Voditelji držav in vlad članic EU imajo, kot omenjeno, odločanje o nadaljnjih korakih v približevanju teh treh držav na dnevnem redu zasedanja, ki bo prihodnji četrtek in petek v Bruslju. Več možnosti za zeleno luč voditeljev za začetek pogajanj imata Ukrajina in Moldavija, vendar temu močno nasprotuje madžarski premier Viktor Orban.
Glede BiH je medtem bolj zadržanih več članic. Med tistimi, ki si močno prizadevajo, da se EU začne pogajati tudi s to zahodnobalkansko državo, je Slovenija. Nedavno je skupaj s Hrvaško, Italijo, Češko, Grčijo in Slovaško podala skupno izjavo, ki EU poziva k odprtju pristopnih pogajanj z BiH pred koncem leta. K temu je v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in kolegom pozval tudi premier Robert Golob.
Pridruževanje držav EU kompleksen proces, ki temelji na reformnih dosežkih kandidatke
Tudi če bodo voditelji podprli začetek pogajanj s katero od teh držav, pa to še ne pomeni, da se bo kmalu tudi pridružila uniji. Gre namreč za kompleksen in dolgotrajen proces, ki temelji na dosežkih kandidatke pri sprejemanju reform in ukrepov, potrebnih za prilagoditev nacionalne zakonodaje pravnemu redu EU.
Proces se začne s pregledom usklajenosti nacionalne in evropske zakonodaje ter pripravo pogajalskega okvirja. Ta določa, kako bo država v okviru pogajanj pravni red EU prenesla v svojo zakonodajo. Razdeljen je v 30 poglavij, ki so v skladu z novo metodologijo pogajanj razdeljena v šest tematskih sklopov.
Bistven je sklop, povezan z vladavino prava, s katerim se pogajanja začnejo in končajo. Preostali sklopi se nanašajo na notranji trg; konkurenčnost in vključujočo rast; zeleni načrt in trajnostno povezljivost; vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose.
Ob ustreznem napredku pri prednostnih reformah se država kandidatka postopoma vključuje v posamezne politike ali na trg EU, v primeru nazadovanja pa lahko pride tudi do ustavitve ali povratnosti postopka.
Unija je tako na primer leta 2018 zaradi nazadovanja na ključnih področjih, predvsem pri delovanju demokratičnega sistema, spoštovanju temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva, ustavila pogajanja s Turčijo. Začela so se leta 2005.