Ne/ja brska
Ali ste vedeli, da morajo države za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah po dveh mesecih podati novo utemeljitev?
Slovenija je 21. oktobra uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko in ga nato dvakrat podaljšala, tako da bo veljal do 21. decembra. Kot je ob uvedbi nadzora navedla vlada, gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želi zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem.
Po tem datumu pa naj bi Slovenija, kot je nedavno napovedal notranji minister Boštjan Poklukar, nadzor na meji podaljšala še za pol leta, predvsem zaradi srednje stopnje teroristične ogroženosti Slovenije in visoke stopnje teroristične ogroženosti v EU.
Vendar pa bo morala ob morebitnem novem podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji v skladu z veljavnimi schengenskimi pravili za to navesti nove razloge in o tem obvestiti Evropsko komisijo.
Trenutno namreč Slovenija podaljšuje nadzor po 28. členu schengenskega zakonika, kar lahko izvaja največ dva meseca, torej do 21. decembra. Po tem datumu pa bi Slovenija mejni nadzor izvajala po 25. členu zakonika, ki omogoča vzpostavitev notranje kontrole na meji za pol leta.
V skladu s schengenskim zakonikom lahko države članice začasni nadzor na notranjih schengenskih mejah uvedejo v izrednih okoliščinah v odziv na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. Članica, ki se za to odloči, mora o uvedbi nadzora in razlogih zanj obvestiti Evropsko komisijo in druge države EU. Nadzor na notranjih mejah se lahko uvede v skladu s kriteriji, ki jih določajo členi 25, 27, 28 in 29.
Kako začasno uvedbo mejnega nadzora urejata 25. in 28. člen schengenskega zakonika?
Zakonik o schengenskih mejah državam članicam omogoča, da začasno ponovno uvedejo mejni nadzor na notranjih mejah, kjer obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti.
Države lahko v skladu s 25. členom zaradi t. i. predvidljivih okoliščin uvedejo začasni mejni nadzor sprva za obdobje 30 dni, ki se lahko podaljša za največ šest mesecev.
Kadar pa je zaradi t. i. nepredvidljivih okoliščin v državi članici potrebno takojšnje ukrepanje, lahko država na podlagi 28. člena izjemoma uvede začasni nadzor na notranjih mejah za začetno obdobje desetih dni, z možnostjo podaljšanja za največ dva meseca.
Razlika med omenjenima členoma je torej predvsem v trajanju ukrepov in v tem, da gre pri 28. členu za bolj nenadno zaprtje meje. Ta člen se namreč nanaša na nepredvidljive okoliščine, 25. člen pa na dogodke, ki so vnaprej lažje napovedljivi, kot denimo nogometna prvenstva, je za Nejo pojasnila profesorica evropskega in mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.
Merila in postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah
Kadar se država v skladu s 25. in 28. členom odloči, da začasno ponovno uvede oziroma podaljša nadzor na meji, mora oceniti, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti. Prav tako mora oceniti sorazmernost ukrepa glede na zadevno grožnjo.
Pri pripravi ocene država upošteva verjetni učinek groženj na javni red ali notranjo varnost ter verjetni učinek takšnega ukrepa na prosto gibanje oseb.
Država nato članicam EU in Evropski komisiji poda razloge za predlagano uvedbo, obseg predlagane ponovne uvedbe, imena odobrenih mejnih prehodov, datum in trajanje načrtovane ponovne uvedbe in kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice.
Izredno podaljšanje mejnega nadzora omogoča tudi 29. člen schengenskega zakonika
V izrednih okoliščinah pa lahko država za pol leta, z možnostjo podaljšanja do največ dveh let, uvede nadzor na notranjih schengenskih mejah na podlagi 29. člena schengenskega zakonika. Gre za skrajni primer, kadar z vsemi drugimi ukrepi ni mogoče učinkovito ublažiti obstoječih groženj.
Za uvedbo nadzora v skladu z 29. členom lahko Svet EU eni ali več državam članicam priporoči uvedbo mejnega nadzora. To se je zgodilo maja 2016, ko je Svet EU Avstriji, Danski, Nemčiji, Švedski in Norveški priporočil podaljšanje nadzora za šest mesecev. Razlog za to je bilo pomanjkljivo varovanje zunanje meje EU v Grčiji.