Ne/ja, razbijalka mitov

Ne/ja preverja

Ali drži, da je letošnja 8,8-odstotna redna uskladitev pokojnin zgodovinski dvig od leta 1992?

Drži, ampak ...

Trditev

Ta dvig je višji od načrtovanega in je najvišji po letu 1992.
Vir: premier Robert Golob na novinarski konferenci 19. februarja 2024

Ugotovitev

Letošnja februarska uskladitev pokojnin v skupni višini 8,8 odstotka je res nominalno med višjimi v zgodovini samostojne Slovenije, po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je bila nazadnje višja le še julija 1992 s 15,7 odstotka. Gledano z vidika realne rasti pa s podatkom te trditve še ni mogoče podkrepiti, saj še ni znan podatek o letošnji povprečni letni inflaciji. Po predvidevanjih Zpiza naj bi bile pokojnine letos realno višje, glede na trenutne makroekonomske napovedi bo ta rast občutna.
Vir: Letno poročilo Zpiz za leto 2023 in pojasnila Zpiza

Pojasnilo

Pokojnine so ob februarski redni uskladitvi v višini 8,8 odstotka znova v ospredju. Predsednik vlade Robert Golob je na novinarski konferenci 19. februarja dejal, da je dvig najvišji od leta 1992 oziroma da je zgodovinski. Dopolnil ga je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesec, ki je 8,8-odstotno redno uskladitev na novinarski konferenci označil za "največjo uskladitev pokojnin v zgodovini samostojne Slovenije". Premier Golob je ob tem poudaril, da so dvig omogočili tudi ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu v boju proti energetski draginji. Plače so namreč rasle hitreje od pričakovanj, kar je vplivalo tudi na uskladitev pokojnin.

Zveza društev upokojencev Slovenije je 21. februarja v sporočilu za javnost opozorila, da je dejansko šlo za redno uskladitev in ne dvig. Visok odstotek uskladitve je Zdus pripisal višji sili - visoki lanski inflaciji, zato po njihovem mnenju tu ni šlo za poseben ukrep oziroma dvig pokojnin s strani vlade v korist upokojencev.

Sistemski pokojninski zakon (ZPIZ-2), uveljavljen z letom 2013, določa, da je treba pri februarski uskladitvi sešteti 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Povprečna bruto plača za leto 2023 je bila v primerjavi z letom 2022 nominalno višja za 9,7 odstotka, pri čemer 60 odstotkov tega povišanja znaša 5,82 odstotka. Povprečna letna inflacija v letu 2023 pa je bila 7,4 odstotka, pri čemer 40 odstotkov te rasti znaša 2,96 odstotka.

Kot je razvidno iz podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), letošnja februarska uskladitev ni najvišja posamična uskladitev v zgodovini samostojne države. Nazadnje je bila višja, in sicer 15,7-odstotna, julija 1992. Višina odstotka posamične uskladitve po tem datumu ni bila nikoli več dvomestna, odstotek uskladitve pa se je zlasti po letu 2000 večinoma tudi zniževal, k čemur sta prispevali pokojninski reformi iz let 1999 in 2012. V letih 2012, 2014 in 2015 pa se pokojnine sploh niso usklajevale. Zaradi gospodarskih razmer so v letu 2012 tako določali interventni ukrepi in varčevalni zakon, v letih 2014 in 2015 pa proračunski dokumenti.


Realna rast pokojnin bolj poveden kazalec

Bolj povedni podatki od višine uskladitve v odstotku, torej nominalne uskladitve, so podatki o realni rasti pokojnin. Kot so za Nejo pojasnili na Zpizu, ti kažejo, da so se v obdobju od leta 2010 do leta 2023 pokojnine realno najbolj povečale leta 2020, in sicer za 4,7 odstotka. Realno so se najbolj znižale leta 2012, in sicer za 3,7 odstotka.

Podatka o realnem gibanju pokojnin letos še ni mogoče podati, bodo pa po pričakovanjih Zpiza pokojnine letos realno višje. Če se bodo uresničila pričakovanja o umirjanju inflacije - po spomladanski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo povprečna letna inflacija s 7,4 odstotka v 2023 znižala na 2,7 odstotka - bo realna rast pokojnin ob 8,8-odstotni uskladitvi izrazita in bi lahko dosegla rekordno raven v obdobju od 1992.


2. 3. 2024