Ali ste vedeli, da se število kliničnih psihologov v Sloveniji povečuje?

V državnem zboru je bila marca 2018, skoraj deset let po prvem osnutku, sprejeta resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki med drugim izpostavlja, da je kliničnih psihologov premalo. Da mora Slovenija njihovo število povečati, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v poročilu o sistemu duševnega zdravja izpostavila že leta 2015. Leta 2020 pa v poročilu znova opozorila, da prenizko število kliničnih psihologov vpliva na dolge čakalne vrste. Med drugim je navedla, da morajo otroci in mladostniki na prvi pregled pri kliničnem psihologu čakati tudi do enega leta in pol.

Poslanci so julija 2021 z zakonom o nujnih ukrepih na področjih zdravstva začasno spremenili sistem finančnega kritja specializacij in sklenili, da bo država iz proračuna do konca leta 2025 zagotavljala denar za dodatnih 30 specializacij s področja klinične psihologije. Strošek specializacije kliničnih psihologov je bil namreč v nasprotju s specializacijami zdravnikov, pedopsihiatrov in psihiatrov do julija 2021 na hrbtih delodajalcev, torej zdravstvenih zavodov. To je bilo po mnenju Zbornice kliničnih psihologov Slovenije (ZKPS) zaradi visokih stroškov in dolgotrajnosti specializacij še posebej neugodno za manjše zavode. Specializacija klinične psihologije je bila tako odvisna od interesa izvajalcev in ni slonela na dejanskih potrebah populacije, je ugotavljala omenjena resolucija.

Med leti 2021 in 2023 so bili objavljeni štirje javni razpisi za financiranje specializacij iz klinične psihologije v okviru interventnega zakona, lanski je bil za zdaj zadnji, financiran iz proračuna. Razpisali so skupno sto mest, na katere se je po podatkih ministrstva prijavilo 157 kandidatov iz različnih javnih zdravstvenih zavodov.

Do leta 2028 po projekcijah skoraj podvojeno število specialistov klinične psihologije

Ob predpostavki, da bodo specializanti specializacijo končali v štirih letih (ter brez upoštevanja morebitnih upokojitev, porodniških dopustov in specializacij, ki jih financirajo delodajalci), se bo po projekciji zbornice do leta 2028 število specialistov klinične psihologije v primerjavi s podatki za letos skoraj podvojilo. S tem bi dosegli tudi cilj med 300 in 400 specialistov, ki bi jih po oceni zbornice potrebovali za boljšo dostopnost do prvega pregleda. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo 1. marca zaposlenih 170 specialistov klinične psihologije in 138 specializantov.

Standardi o kadrovskih normativih na področju duševnega zdravja, ki bi jih predpisovale mednarodne organizacije, ne obstajajo, kar so potrdili tudi na NIJZ. Edini podatki, ki so med evropskimi državami po mnenju zbornice vsaj približno primerljivi, so podatki o skupnem številu psihologov, torej ne samo o kliničnih psihologih, ki jih v okviru projekta Mental Health Atlas spremlja WHO. Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je imela Slovenija 12,08 psihologa na 100.000 prebivalcev, s čimer je bila na 11. mestu med 26 evropskimi državami, vključenimi v projekt.

Za sistemsko ureditev ni denarja

V zbornici se zavzemajo za sistemski pristop k reševanju vprašanja specializacij, s čimer bi tudi sledili resoluciji, ki nalaga celostno ureditev tega področja in razpisovanje do 30 specializacij letno do konca 2028. "Če tega ne bomo uredili na državni ravni, bomo čez 10 ali 15 let ponovno v težavah," je zbornica opozorila 12. marca letos v sporočilu za javnost .

Na ministrstvu za zdravje so za Nejo zagotovili, da že dlje časa načrtujejo sistemsko ureditev financiranja vseh nezdravniških specializacij, med katere sodi tudi specializacija iz klinične psihologije. Hkrati pa so zapisali, da za to ni zagotovljenega denarja iz proračuna. Strošek financiranja teh specializacij bi na letni ravni znašal med šest in devet milijonov evrov, so ocenili.

Izjemna rast števila napotitev in potreb po obravnavi

Na NIJZ v prihodnje pričakujejo še več napotitev, obravnav in nujnih stanj, niso pa opredelili za koliko. Za Nejo so posredovali dostopne podatke o povprečnih čakalnih dobah na prvi prosti termin za kliničnopsihološko obravnavo ter kliničnopsihološko obravnavo otrok in mladostnikov med letoma 2018 in 2023 na zadnji dan v letu. Podatke v sistem eNaročanje od leta 2018 sicer vnašajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, tako lahko pri tem prihaja tudi do napak ali nepopolnih podatkov.

Ne glede na to pa podatki kažejo, da so leta 2018 posamezniki na prvi prosti termin za kliničnopsihološko obravnavo po stopnji "zelo hitro" v povprečju čakali 48,7 dneva, lani pa kar 265 dni. Leta 2018 so na prvi prosti termin "redno" v povprečju čakali 151,8 dneva, lani pa kar 464,3 dneva. Povprečne čakalne dobe za otroke in mladostnike so še daljše. Po dostopnih podatkih iz leta 2020 so na prvi termin pri kliničnem psihologu po stopnji nujnosti "zelo nujno" v povprečju čakali 68,2 dneva, lani pa 314,4 dneva. Leta 2020 so na termin "redno" čakali 168,4, lani pa kar 575,1 dneva.

Klinična psihologinja v zdravstvenem domu Ljubljana Andreja Mikuž je v imenu ZKPS za Nejo pojasnila, da zgornji podatki ne kažejo, koliko od naročenih posameznikov je dejansko na pregled tudi prišlo. Podatki NIJZ o tistih, ki so opravili prvi pregled pri kliničnem psihologu v posameznem mesecu, res kažejo bistveno krajše čakalne dobe, vendar potrjujejo, da se čakalne dobe v povprečju zvišujejo.

Decembra 2018 so vsi, ki so opravili prvo kliničnopsihološko obravnavo "zelo hitro", v povprečju čakali 13,2 dneva, na "redno" pa 40,5 dneva. Decembra lani so na pregled po stopnji "zelo hitro" čakali 95 dni, "redno" pa 283,5 dneva. Otroci in mladostniki so decembra 2020 na obravnavo "zelo hitro" čakali 43,4 dni, "redno" pa 85,7 dneva. Tri leta kasneje so na pregled "zelo hitro" čakali 200,1 dneva, na "redno" pa 156 dneva.

Razlogi v rasti težav v duševnem zdravju in glasni promociji terapevtsko-svetovalnih storitev

Mikuž je daljšanje čakalnih vrst pripisala naraščanju posameznikov s težavami v duševnem zdravju in uspešni promociji storitev s področja duševnega zdravja. "Več ljudi tudi meni, da pomoč potrebujejo in so zaradi duševnega zdravja bolj, včasih tudi preveč, zaskrbljeni," je zapisala. "Že vrsto let se promovirajo in tržijo storitve različnih terapevtov in svetovalcev, ki ljudi vztrajno prepričujejo, da vsak izmed nas potrebuje psihoterapijo, kar ne drži," je zapisala.

Pojasnila je, da se je število napotitev na prvo kliničnopsihološko obravnavo povišalo, ko so leta 2020 začeli delovati centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duševno zdravje odraslih, kjer posamezniki za obravnavo ne potrebujejo nujno napotnice. Toda vzpostavljanje ambulant je dolgotrajno, vsi načrtovani centri pa še niso vzpostavljeni, je pojasnila.