Ali ste vedeli, da je v EU začel veljati akt o svobodi medijev?

V EU je začel veljati akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje pred pritiski, državljanom pa zagotovil dostop do neodvisnih medijskih vsebin. Po prepričanju Evropske komisije, ki je zakonodajo septembra 2022 predlagala tudi v luči finančnega izčrpavanja STA, bo akt zagotovil zaščito svobode medijev in uredniške neodvisnosti, olajšal poslovanje medijskih družb na notranjem trgu, pripomogel k zaščiti neodvisnosti in stabilnemu financiranju javnih medijev ter povečal preglednost na področju lastništva medijev in dodeljevanja javnih sredstev za oglaševanje.

"Prvič v zgodovini ima EU zakonodajo, ki ščiti medijsko svobodo. EU prepoznava bistveno vlogo novinarjev v demokraciji, ki jo je treba zaščititi," je ob začetku veljave akta zapisala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Članice je pozvala, naj zakonske rešitve začnejo izvajati čim prej.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je dodal, da se medijska podjetja kljub svoji bistveni vlogi v demokracijah soočajo z zmanjševanjem prihodkov, grožnjami svobodi in pluralnosti ter z množico različnih nacionalnih predpisov. "Z evropskim aktom o svobodi medijev bodo medijska podjetja deležna skupnih zaščitnih ukrepov na ravni EU. Ukrepi bodo zagotavljali pluralnost glasov in z njimi bodo lahko medijska podjetja bolje izkoristila priložnosti na našem enotnem trgu brez kakršnega koli vmešavanja, tako zasebnega kot javnega," je navedel.

Nova zakonodaja vzpostavlja skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU in uvaja ukrepe za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred zunanjimi pritiski ter vsemi oblikami vmešavanja v uredniške odločitve medijev. Državljanom unije pri tem zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.

Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.

Novinarje pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Nova zakonodaja poleg tega ureja odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti.

Ob tem vzpostavlja tudi nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo sestavljen iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta o svobodi medijev.

Rešitve iz akta, ki ima obliko uredbe, se bodo sicer začele uporabljati postopoma, in sicer vse do maja 2027. Pri tem se bo glavnina bistvenih določil akta začela v praksi uporabljati v teku 2025, lahko pa članice seveda te postopke tudi pospešijo.

Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila 16. septembra 2022. Za pripravo zakonodaje se je po takratnih besedah podpredsednice komisije Jourove odločila tudi zaradi dogajanja na področju svobode medijev v Sloveniji, zlasti v povezavi s težavami pri financiranju Slovenske tiskovne agencije.

EU se je zaščite svobode in pluralizma medijev lotila tudi z drugimi ukrepi. Med njimi so tudi nova pravila za zaščito novinarjev in aktivistov pred t. i. strateškimi oz. SLAPP tožbami. Direktiva, ki to ureja, je začela veljati v ponedeljek. Članice EU imajo zdaj dve leti časa, da določila prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo.