Ali drži, da se Slovenija še vedno zanaša na ruski plin?

Drži, ampak ...

Evropska komisija je pred dnevi v poročilu o izvajanju načrta EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU zapisala, da je "Slovenija sicer sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije".

Slovenija največ plina že leta uvozi iz Avstrije, se je pa lani delež plina, ki je v državo pritekel iz severne sosede, precej zmanjšal. Največji slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je namreč z letom 2023 zemeljski plin v Slovenijo po več kot desetletnem premoru spet začel dobavljati tudi iz Alžirije. Triletna pogodba, ki jo je za diverzifikacijo nabavnih virov po prekinitvi dobav iz Rusije sklenil z alžirsko državno družbo Sonatrach, je najprej predvidevala dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, v začetku tega leta je Geoplin nato z dodatnim dogovorom s Sonatrachom dobave zemeljskega plina iz Alžirije skoraj podvojil.

To se je poznalo pri podatkih o uvozu plina v državo. Slovenija, ki nima svojih nahajališč zemeljskega plina in je v celoti uvozno odvisna, je lani 28,3 odstotka plina prek Italije uvozila iz Alžirije. Ta delež je glede na 3,8 odstotka v 2022 tako bistveno narasel. Delež uvoženega plina iz Avstrije, kjer je na vzhodu države veliko plinsko vozlišče Baumgarten, pa je z 82,1 odstotka v 2022 lani upadel na 68,3 odstotka, so za Nejo navedli na Agenciji za energijo.

Podatkov o viru plina za letos na agenciji še nimajo. Na podlagi nedokončnih javno objavljenih podatkov operaterja prenosnega sistema Plinovodi pa je od začetka leta do 16. maja v Slovenijo največ plina priteklo skozi vstopno točko Ceršak z meji z Avstrijo (74 odstotkov), prek vstopne točke Rogatec na meji s Hrvaško je priteklo 18 odstotkov (na hrvaškem otoku Krk je tudi pomemben regijski terminal za utekočinjeni zemeljski plin), osem odstotkov pa je priteklo skozi vstopno točko Šempeter na meji z Italijo.

Čeprav lani in letos slovenski uvozniki niso imeli neposrednih pogodb za dobavo plina iz Rusije in čeprav na agenciji ne morejo z gotovostjo trditi, kolikšen delež plina, kupljenega v Avstriji, je ruskega izvora, menijo, da je bil ta delež v letih 2023 in tudi v prvem delu 2024 še zmeraj prevladujoč. Zanesljivega podatka, kolikšen je ta delež, pa nimajo.

Je pa ta javno objavljen na spletnih straneh avstrijskega zveznega ministrstva za zaščito podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo. Ob koncu 2023 in v začetku 2024 je ta delež znašal okoli 90 odstotkov ali več in je bil bistveno višji kot v večjem delu 2023 in 2022.ter dejansko celo višji kot februarja 2022, torej v mesecu ruskega napada na Ukrajino, ki je sprožil energetsko krizo in odmik večine članic EU od oskrbe z ruskim plinom.

V Geoplinu, kjer so konec leta 2022 prekinili pogodbo z ruskim Gazpromom in od leta 2023 ne prejemajo več ruskega plina od te družbe, so se na te trditve odzvali z besedami, da plin kupujejo na podlagi pogodbe s Sonatrachom in na podlagi kratkoročnih pogodb za nakupe na likvidnih trgih plina v EU.

"Pri tem poudarjamo, da ni mogoče trditi, da je poreklo tega plina ruskega izvora, saj kadar se posli sklepajo z evropskimi dobavitelji zemeljskega plina na virtualnih trgovalnih točkah ali na borzi, se šteje, da je bil ta plin že predhodno uvožen v EU in ima poreklo EU. Vpogleda v evidence o izvoru takega plina nimamo," so zapisali.

Zagotovili so še, da načeloma obstaja obojestranski interes za sodelovanje med Geoplinom in Sonatrachom tudi po koncu 2025, konkretni pogovori pa še potekajo. Prav tako ostaja njihova prednostna usmeritev nadaljnja diverzifikacija nabavnih virov ostaja, pri čemer potekajo pogovori z različnimi potencialnimi partnerji.

Da dobavitelji plina kupujejo plin na trgu in sledijo tržnim gibanjem, so za Nejo zapisali tudi na Agenciji za energijo. Ob tem so ocenili, da se kupci dobro zavedajo tveganj glede zanesljivosti dobave plina na različnih vozliščih in pri različnih trgovcih na veleprodajnem trgu v EU ter da tveganja tudi obvladujejo in so pripravljeni na morebitno prekinitev dobav ruskega plina po plinovodu čez Ukrajino.

Tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za Nejo zagotovili, da so dobavitelji aktivni pri iskanju novih virov in povezanih poti plina, od dobav utekočinjenega zemeljskega plina do plina iz Azerbajdžana. Ob tem so spomnili, da država ponuja subvencije za prehod industrije na obnovljive vire, kar je posebej pomembno v zvezi s porabo plina, saj je industrija največji porabnik tega energenta v državi.

Glede navedb o zanašanju Slovenije na ruski plin so medtem tudi na ministrstvu zapisali, da slovenski dobavitelji nimajo več neposrednih dobav od ruskega Gazproma in da del zemeljskega plina kupijo na avstrijskem vozlišču, kjer pa konkreten vir ni opredeljen. "Glede na trenutni tok plina v to vozlišče lahko le sklepamo ali špekuliramo, kolikšen je del ruskega plina pri nakupu plina na tem vozlišču," so navedli in dodali, da vpogleda v pogodbe dobaviteljev plina nimajo.

V družbi Plinovodi pa so za Nejo ocenili, da sklepanje, da naj bi se Slovenija pretežno oskrbovala z ruskim plinom, na podlagi prevzetih količin plina iz Avstrije, kupljenih na energetskih borzah, ni ustrezno. V Plinovodih prav tako nimajo podatkov o nakupnih pogodbah dobaviteljev, iz javno objavljenih informacij pa sklepajo, da dobavitelji neposredno niso odvisni od ruskega plina.