Ne/ja preverja
Ali drži, da se je v Sloveniji od leta 2006 do konca lanskega leta uporaba predpisanih antidepresivov drastično povečala?
Drži, ampak ...
Drži, ampak ...
Trditev
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se je uporaba predpisanih antidepresivov od leta 2006 do konca lanskega leta povečala za 90 odstotkov.
Vir: Radio Slovenija, objava na MMC 26. avgusta 2024
Ugotovitev
Poraba antidepresivov se v Sloveniji povečuje, pri čemer se je za 90 odstotkov povečalo število izdanih škatlic tovrstnih zdravil, medtem ko je sama poraba v opazovanem obdobju poskočila kar za 115 odstotkov. A ob povečani porabi antidepresivov upada predpisovanje drugih zdravil za zdravljenje duševnih motenj (anksiolitikov, hipnotikov in sedativov), tako da se je poraba v omenjenih štirih skupinah skupno povečala za 34 odstotkov. Antidepresivi se namreč zaradi spremenjene klinične prakse predpisujejo tudi kot uspavala, za lajšanje kroničnih bolečin in pri anksioznih motnjah.
Vir: Odgovori NIJZ, pojasnila psihiatrinje Mojce Zvezdane Dernovšek z ministrstva za zdravje
Pojasnilo
Podatek o 90-odstotnem povečanju predpisovanja antidepresivov se navezuje na povečanje števila izdanih škatlic antidepresivov od leta 2006 do leta 2023, so za Nejo pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To so podatki iz evidence porabe zdravil, izdanih na recept, in govorijo o količini pakiranj oziroma škatlic zdravil, ki so bile izdane v določenem obdobju.
Poraba pa se, kot so izpostavili, meri s kazalnikom definiranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev na dan. V obdobju od leta 2006 do 2023 je poraba antidepresivov po tem kazalniku narasla za kar 115 odstotkov. Ob tem pa je padala poraba anksiolitikov, hipnotikov in sedativov, so pojasnili na NIJZ. Poraba anksiolitikov je padla za 51 odstotkov, poraba hipnotikov in sedativov pa za 31 odstotkov. Kumulativno gledano je tako poraba vseh štirih skupin zdravil za zdravljenje duševnih motenj v omenjenem obdobju narasla za 34 odstotkov.
Med razlogi za porast porabe antidepresivov na NIJZ izpostavljajo spremembo klinične prakse predpisovanja zdravil. Doktrina v zadnjih letih namreč predpisuje, da se antidepresive predpisuje tudi za določene motnje, kjer so se v preteklosti predpisovali anksiolitiki.
Med možne razloge štejejo tudi spremembe v koriščenju zdravstvenih storitev prebivalcev, na primer dlje časa trajajoče zdravljenje z zdravilom, ter spremembe v dostopanju do zdravstvenih storitev - bodisi zaradi večanja deleža prebivalcev, ki poročajo o duševnih težavah, bodisi zaradi hitrejšega iskanja zdravstvene pomoči zaradi duševnih težav.
Tudi sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje, specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek, je za Nejo med razlogi za porast uporabe antidepresivov izpostavila, da se predpisujejo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav - depresije, depresivnega pomika pri shizofreniji, depresivne faze bipolarne motnje, anksioznih motenj, nespečnosti in pri kronični bolečini.
Včasih jih strokovnjaki predpišejo tudi ob stresu kot uspavalo. "Antidepresivi se uveljavljajo kot varnejše uspavalo od siceršnjih uspavalnih zdravil," je pojasnila. Antidepresivi tako izpodrivajo anksiolitike in hipnotike, katerih poraba ob naraščanju predpisovanja antidepresivov upada. Ob tem je poudarila, da poročilo NIJZ za leto 2023 prikazuje porabo antidepresivov tudi po regijah, kjer pa ne prihaja do večjih odstopanj.
Na vprašanje, ali lahko morda povečevanje porabe antidepresivov povezujemo s pomanjkanjem strokovnjakov na področju duševnega zdravja, je ocenila, da ne. "Da bi ljudje dobili zdravila namesto kliničnega psihologa, se tudi zgodi, vendar se trudimo, da se to ne bi dogajalo," je poudarila. Ozaveščenost med ljudmi je čedalje večja. Mnogo se jih trudi težave prebroditi brez zdravil in poiščejo nasvet, kako to storiti. Ob tem je zatrdila, da se dostopnost do psihologov in drugih strokovnjakov povečuje s postopnim vzpostavljanjem centrov za duševno zdravje po državi.
"Porabo zdravil bi lahko zelo znižali šele takrat, ko bi mi imeli na voljo učinkovito preventivo duševnih in stresnih motenj ter promocijo duševnega zdravja. Ampak ta se ne bo pokazala v enem, dveh, treh letih. Danes delamo z otroki zato, da bodo kot odrasli kasneje potrebovali manj zdravil," je še dodala.