Ne/ja preverja
Ali drži, da v Sloveniji vlade še nikoli niso vodili krščanski demokrati?
Ne drži
Ne drži
Trditev
"V Sloveniji ste poskusili že vse, večkrat vlado Janeza Janše, prav tako liberalne stranke, niste pa še poskusili s krščanskimi demokrati." (1)
"Vemo, kako Slovenija izgleda, če vlado vodijo leve stranke, in kako, če jo vodi SDS, edina stvar, ki je še nismo preizkusili, je, kako bi izgledalo, če vlado vodi NSi." (2)
Ugotovitev
Krščanski demokrati so slovensko vlado vodili dvakrat. Iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je prihajal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Osamosvojitveno vlado je vodil med letoma 1990 in 1992. Maja 2000 je po neizglasovani zaupnici tedanjemu premierju Janezu Drnovšku vladno krmilo prevzel Andrej Bajuk iz tedaj novonastale SLS+SKD, ki je nato razpadla, pod vodstvom Bajuka pa je bila nato avgusta ustanovljena Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka (NSi). Tedanji prvak NSi Bajuk je vlado vodil do novembra istega leta. NSi je bila nato tudi v vseh treh vladah pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.
Pojasnilo
Prve večstrankarske volitve, tedaj še v skupščino SRS, so v Sloveniji potekale aprila 1990. Slavila je koalicija strank Demokratična opozicija Slovenije - Demos, ki so jo sestavljali Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovenska demokratična zveza (SDZ), Zeleni Slovenije (ZS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), Slovenska obrtniška stranka (SOS). Demos je osvojil 47 poslanskih mest. Največ glasov znotraj koalicije Demos je zbrala stranka Slovenskih krščanskih demokratov (13,3 odstotka oz. 11 delegatskih sedežev). Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade postal Lojze Peterle iz vrst krščanskih demokratov.
Vladi je bila spomladi 1992 v tretjem poskusu izglasovana nezaupnica, sledile so nove državnozborske volitve, na katerih je slavila LDS, ki je zatem s SKD, ZLSD in SDSS tudi sestavila vlado. LDS je slavila tudi naslednjih parlamentarnih volitvah 1996. Tedaj sta v vlado stopili še SLS in DeSUS.
SLS je po treh letih napovedala odhod iz koalicije, in sicer na dan združitve s SKD, ki se je zgodil 15. aprila 2000. A jo je tedanji premier Janez Drnovšek prehitel s predlogom za razrešitev ministrov SLS in novimi imeni, na katere je vezal zaupnico, ki pa je ni dobil. Drnovškova vlada je padla, v igri je bilo več rešitev nastale situacije, tudi predčasne volitve, a so se pomladne stranke zedinile o imenu novega mandatarja - to je 3. maja 2000 postal Andrej Bajuk iz vrst združene SLS in SKD. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je bila za potrditev potrebna navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge približno pol leta, do konca novembra, pri čemer je vmes združena stranka SLS+SKD razpadla, 4. avgusta 2000 pa je bila ustanovljena Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) z Bajukom na čelu, ki velja za ideološko naslednico SKD, kot jo je ob 25. obletnici SKD poimenovala tedanja predsednica NSi Ljudmila Novak.
Krščanski demokrati so bili torej na čelu vlade dvakrat v času samostojne Slovenije. Poleg osamosvojitvene, Drnovškove in Bajukove vlade, pa so sodelovali tudi v vseh treh vladah, ki jih je vodil prvak SDS Janez Janša.
Najboljši rezultat krščanskih demokratov pod Peterletom, najslabši pod Bajukom
Krščanski demokrati so sicer najboljši rezultat zabeležili pod vodstvom Peterleta na parlamentarnih volitvah leta 1992, tedaj še kot SKD, ko so osvojili 14,5 odstotka glasov, kar jim je prineslo 15 sedežev v parlamentu. Najnižji rezultat pa so krščanski demokrati zabeležili pod vodstvom Andreja Bajuka na državnozborskih volitvah leta 2008, ko je s 3,4 odstotka glasov stranka NSi ostala pred vrati parlamenta.
Sledila je menjava na čelu stranke, Bajuka je nasledila Novak, ki je uspela stranko z osvojenimi 4,9 odstotka oz. štirimi poslanskimi mandati na volitvah leta 2011 znova popeljati čez parlamentarni prag. Stranka večjega preboja na parlamentarnih volitvah leta 2014 ni dosegla, dobila je pet poslancev.
Pred državnozborskimi volitvami leta 2018 pa so se v NSi odločili za vnovično menjavo vodstva in vodenje stranke zaupali aktualnemu predsedniku stranke Mateju Toninu. Isto leto je stranka v parlamentu osvojila sedem poslanskih mest, na zadnjih volitvah v DZ leta 2022 je dobila osem mest v DZ, a cilja desetih poslancev, ki jih je Tonin obljubil ob prevzemu stranke NSi, ni dosegla.