Ali ste vedeli, da se okrepljeno vključevanje Romov v ukrepe na trgu dela ne kaže tudi v večjem številu zaposlitev?

Romi v očeh večinskega prebivalstva veljajo za skupino, ki se na trg dela vključuje manj pogosto. Tudi nekateri politiki so med nedavnimi razpravami o romskih vprašanjih v DZ zatrjevali, da Romov trg dela ne zanima. Analiza desetih javno dostopnih poročil vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji kaže, da se število vključitev Romov v vse ukrepe na trgu dela povečuje, število zaposlenih Romov v okviru ukrepov pa ostaja bolj ali manj na enaki ravni.

Brezposelni Romi imajo, tako kot vsi drugi brezposelni, pravico in obveznost, da se vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja ter druge ukrepe na trgu dela v organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Romi imajo kot ranljiva skupina skladno z zakonom o urejanju trga dela pri vključevanju v ukrepe prednost, delodajalci pa lahko za njihovo zaposlitev pridobijo mesečno subvencijo v okviru spodbud za zaposlitev, ki jih izvajajo na zavodu.

Število vključitev v različne ukrepe na trgu dela se povečuje, zaposlovanje ne

Nacionalni program ukrepov vlade za Rome za obdobje 2021-2030 navaja tri sklope ukrepov na področju zaposlovanja Romov, med katerimi so programi aktivne politike zaposlovanja (APZ), delavnice o storitvah na trgu dela ter različne storitve kariernih središč.

Leta 2022 je bila realizacija ukrepov na področju zaposlovanja Romov zelo dobra, torej 96,6-odstotna, so ocenili v desetem poročilu vlade o položaju romske skupnosti. V vse ukrepe, za katere so porabili okoli 1,3 milijona evrov, se je vključilo 3479 Romov. Pri tem je posamezen pripadnik romske skupnosti teoretično lahko vključen v eno ali več storitev, ukrepe ali programe, so za Nejo pojasnili na zavodu za zaposlovanje, a je podvajanje posameznikov v več ukrepih v resnici zelo redko.

Leta 2022 se je v okviru ukrepov zaposlilo 266 Romov, še navaja poročilo. Nekateri so našli zaposlitev v okviru javnih del, drugi pa na trgu dela pri različnih delodajalcih in dejavnostih, med drugim v trgovski, gradbeništvu, prevozništvu, gozdarstvu, čistilnih servisih in kadrovskih agencijah.

Deset let prej, leta 2012, je bilo število vključitev Romov v ukrepe na področju trga dela bistveno manjše, saj je bilo vanje glede na podatke v poročilih o položaju romske skupnosti vključenih 1033 Romov, zaposlilo pa se je približno enako Romov kot v zadnjih letih, to je 283 Romov.

Številke, ki zajemajo zgolj ukrepe, ki jih kot ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvaja Zavod za zaposlovanje, so nekoliko nižje. Iz naslova spodbud za zaposlitev, kreiranja novih delovnih mest in (ob upoštevanju zamika zaradi učinkovanja) iz ukrepa usposabljanje in izobraževanje so v letu 2022 zabeležili 147 zaposlitev, v naštete ukrepe pa je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje 546 vključitev Romov, kar je sicer največ od leta 2010 (številka je lani znova nekoliko upadla). V letih 2010 do 2013 so sicer izvajali še ukrep spodbud za samozaposlovanje, tako je bilo v vse štiri ukrepe v letu 2010 vključenih 578 Romov, v letu 2012 pa 476 Romov, medtem ko je bilo v letu 2010 zaposlenih 265 (od tega 46 samozaposlenih), leta 2012 pa 206 (od tega 19 samozaposlenih).

Tudi ocene o brezposelnih Romih - zavod natančne evidence o številu brezposelnih Romih sicer ne vodi - se v zadnjih desetih letih ne spreminjajo bistveno. Tako je bilo konec leta 2022 v evidenci brezposelnih 2156 posameznikov, ki so se med obravnavo na zavodu opredelili kot Romi, leta 2012 pa je bilo takšnih 2368.

Pri zaposlovanju Romov številne ovire

Najpogostejša oblika trajnejše zaposlitve, kot izhaja iz analitičnih podatkov ZRSZ, so javna dela. Kot so za Nejo pojasnili na zavodu, pridobijo Romi z vključitvijo v javna dela nova znanja in delovne izkušnje, kar omogoča lažjo integracijo na trg dela tudi po zaključku programa. Toda uspeh programov aktivne politike zaposlovanja Romov je dokaj omejen. Izhodov v trajnejšo zaposlitev je malo, ocenjujejo, kljub poglobljenemu vložku svetovalcev zaposlitve.

Romi naletijo namreč na bistveno več in bolj kompleksne ovire pri zaposlovanju v primerjavi z drugimi brezposelnimi. Na zavodu so med ovirami izpostavili nizko stopnjo izobrazbe, jezikovne ovire ter ekonomsko in socialno situacijo.

Tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priznava številne ovire pri vključevanju Romov na trg dela. V več poročilih vlade o položaju romske skupnosti so izpostavili nizko raven izobrazbe in pomanjkanje delovnih izkušenj ter zmožnost in pripravljenost pripadnikov romske skupnosti za še aktivnejši pristop k prepoznavanju lastnih sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter zaposlovanja.

Kot so navedli v nacionalnem programu ukrepov za Rome, je prednostno področje zaposlovanja usmerjeno v povečanje izobrazbene ravni brezposelnih Romov in pridobivanje delovnih izkušenj. Konec leta 2022 je imela namreč več kot polovica (55 odstotkov) vseh prijavljenih Romov v evidenci brezposelnih nepopolno osnovnošolsko izobrazbo.

Na ZRSZ so poudarili, da vključevanje Romov v ukrepe na trgu dela narašča, saj jih želijo na ta način približati trgu dela. "Kar pa zadeva zaposlitve, je žal tako, da je pogosto odnos delodajalcev zavrnilen, tudi do tistih Romov, ki si resnično prizadevajo, da bi se zaposlili, in se zato posledično zelo težko zaposlijo," so navedli in dodali, da bi tudi več pozitivnih zgodb o integraciji in zaposlovanju Romov pripomoglo k povečanju števila zaposlitev. Tudi podatki o Romih, ki so bili vključeni v programe subvencionirane zaposlitve ali sofinanciranja stroškov zaposlitve (npr. javna dela), po navedbah ZRSZ kažejo, da jih na 30. dan po izteku takšne zaposlitve ostane zaposlenih le še okrog 10 odstotkov ali celo nekoliko manj. "Gre torej za nizek delež ohranitve zaposlitev," so zapisali.