Ali poznate projekt MELI RESIST?

Že od leta 2013 se v okviru Infrastrukturnega programa Medijska pismenost najprej na Fakulteti za medije, nato pa na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) zbirajo primarni podatki o medijski pismenosti, pri čemer posebno pozornost namenjajo tudi ranljivim skupinam, kot so predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. Program vodi profesorica Mateja Rek, pod njenim vodstvom pa so na FUDŠ oktobra 2024 zagnali tudi polletni projekt MELI RESIST. Njegov namen je spodbujati sodelovanje med različnimi deležniki medijske vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, spodbujanje dialoga in usklajevanje raznolikih prizadevanj, namenjenih krepitvi odpornosti proti lažnim novicam, dezinformacijam in napačnim informacijam.

Z MELI RESIST do boljše medijske pismenosti

S projektom želijo spodbuditi večje sodelovanje, saj gre pri graditvi, krepitvi medijske pismenosti za zelo kompleksen, raznolik fenomen in je zato zelo zaželeno tudi sodelovanje, povezovanje ključnih deležnikov za dosego boljših učinkov, je v pogovoru za Nejo povedala profesorica Rek. Na forumu deležnikov medijske vzgoje, ki so ga v okviru projekta pripravili 16. januarja, so zato zbrali številne strokovnjake s področja medijske vzgoje ter medijske pismenosti.

Po besedah Rek so še posebej ponosni, da je na forumu sodelovala svetovna avtoriteta s področja medijske pismenosti Renee Hobbs, profesorica na Univerzi Rhode Island (University of Rhode Island), ki je tudi ustanoviteljica in direktorica ustanove za spodbujanje medijske pismenosti Media Education Lab. Z govorci na okrogli mizi so razpravljali o vprašanjih, kako lahko medijsko izobraževanje podpira odpornost proti lažnim novicam, kakšno je trenutno stanje, kaj je treba narediti ter kakšne so nasploh smernice za prihodnost.

"Pomemben deležnik tega projekta so tudi študenti na naši fakulteti, ki se izobražujejo za novinarje in strokovnjake medijske produkcije. Ker bodo v prihodnosti profesionalni ustvarjalci medijskih sporočil, je zanje še posebej koristno, da se zavedajo pomena medijske pismenosti, da tudi razvijajo navade vseživljenjskega učenja o medijih," je povedala Rek.

Slovenija glede medijske pismenosti primerljiva z državami EU

Slovenija na področju medijske pismenosti zelo bistveno ne odstopa od drugih držav v EU, vendar obstajajo določene značilnosti. Ozaveščenost o pomenu dezinformacij in napačnih informacij na spletu v EU na splošno narašča, tudi v Sloveniji. A kljub temu po podatkih raziskave Flash Eurobarometer Democracy (marec 2023) samo devet odstotkov Slovencev meni, da so ljudje, ki uporabljajo spletne platforme, dovolj usposobljeni, da sami prepoznajo, kaj je resnično in kaj ni, kar je pod evropskim povprečjem, pojasnjuje Rek.

Tudi na vprašanje, v katerih vrstah medijev najverjetneje naletimo na dezinformacije ali lažne novice, 61 odstotkov Slovencev odgovarja, da so te najverjetnejše na spletnih družbenih omrežjih, kar je zelo primerljivo s povprečjem v EU. "Obstaja pa prepad med zavedanjem o prisotnosti dezinformacij in napačnih informacij na spletu ter potem dejanskim preverjanjem in ukrepanjem glede tega zavedanja," pravi Rek.

Kot zaskrbljujoč ocenjuje podatek iz omenjene raziskave, da "je delež ljudi v Sloveniji, ki se aktivno izogibajo vsem novicam, med največjimi v Evropski uniji". Po podatkih ankete se pet odstotkov ljudi v Sloveniji, starih 15 let in več, aktivno izogiba vsem novicam. "Čeprav gre za relativno majhen delež celotne populacije, pa je ta odstotek med najvišjimi med državami članicami EU," navaja.

Razlike v medijski pismenosti odvisne od prepleta več dejavnikov

Razlike v medijski pismenosti so rezultat zelo zapletenega prepleta, pravi profesorica. Po eni strani je pomemben dejavnik starost, po drugi pa tudi izobrazba, socioekonomski dejavniki ter spretnosti pri uporabi digitalnih tehnologij. Za zmanjšanje razlik je po mnenju Rek ključnega pomena zagotavljanje enakih priložnosti za izobraževanje in dostop do virov, ki podpirajo razvoj kritičnega razmišljanja in veščin za obvladovanje sodobnih medijev v vseh starostnih skupinah in tudi v različnih družbenih slojih.

Razlike v medijski pismenosti so lahko okrepljene tudi zaradi vedno večje personifikacije medijske izkušnje, opozarja. Naše medijske izkušnje postajajo vedno bolj individualizirane, saj posamezniki pogosto prejemajo vsebine, ki so prilagojene njihovim lastnim interesom in prejšnjemu iskanju. To vodi do zmanjšanja izpostavljenosti raznolikim virom, ujetosti v specifične informacijske mehurčke.

Nujno preverjanje in kritično razmišljanje o objavljenih vsebinah

Mladi imajo običajno dobro razvite tehnične sposobnosti pri uporabi digitalnih naprav, aplikacij in spletnih platform, vendar pa obstaja potreba po izboljšavah na področju analize medijskih vsebin, po kritičnem razmišljanju, pa tudi izboljšave na področju odgovornega in spoštljivega ustvarjanja spletnih vsebin, pravi Rek.

Družbena omrežja so za mlade pomemben vir novic, to pa pomeni, da so tudi bolj izpostavljeni dezinformacijam ali nenamernim, napačnim informacijam, pravi. "Če mladostniki teh informacij ne preverjajo ali ne razmišljajo o njihovi verodostojnosti, si na podlagi stalne izpostavljenosti takšnim informacijam lahko hitro ustvarijo zelo napačne predstave," meni Rek.

Zato se po njenih besedah pojavlja jasna potreba po bolj sistematičnem pristopu k razvoju kompetenc medijske pismenosti, namenjene mladim, ki bi jih bolje opremljale ravno za sposobnosti kritične analize informacij. To vključuje razvoj sposobnosti ocenjevanja verodostojnih virov, iskanja neodvisnih potrditev informacij, prepoznavanja manipulativnih tehnik ter napačnih in zavajajočih vsebin. Kot še meni, bi moralo biti razvijanje medijske pismenosti med mladimi del formalnega izobraževalnega sistema, pri medijski vzgoji otrok in mladih pa je po njenem mnenju pomembno tudi vključevanje staršev in širše skupnosti v izobraževalni proces.