Ali poznate portal Mipi?

Med projekti, ki se v Sloveniji ukvarjajo s spodbujanjem in promocijo medijske in informacijske pismenosti, je tudi portal Mipi, projekt Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).

Projekt ozavešča javnost o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Spodbuja uporabo preverjenih virov, razumevanje delovanja informacijskih tehnologij in dogovornega ravnanja na družbenih omrežjih.

Mipi skupaj s sodelavci ustvarja odgovorna urednica na portalu Mipi za področje elektronskih medijev Petra Zupančič, ki je v pogovoru za projekt Ne/Ja med drugim spregovorila o tem, zakaj je pomembno, da se v družbi govori o medijski in informacijski pismenosti.

Pri projektu trenutno sodeluje 22 partnerjev, med drugim ministrstvo za digitalno preobrazbo, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, spletni časopis za otroke Časoris ter Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes).

Svoja priporočila in publikacije med drugim objavljajo na spletni strani mipi.si, širšo javnost pa nagovarjajo tudi preko družbenih omrežij Facebook in Instagram.

V zadnjem času s svojimi vsebinami sicer največ pozornosti namenjajo digitalnim storitvam, predvsem v luči nove regulacije na tem področju. Po besedah Zupančič so se zelo veliko ukvarjali s tem, da so končnemu uporabniku pojasnjevali, kaj zanj pomeni nova regulacija, kakšne spremembe prinaša, kako bo lahko zaščitil svoje pravice pri uporabi teh storitev in delili nasvete, kako lahko sploh funkcionira na platformah.

Veliko pozornosti namenjajo tudi škodljivim vsebinam na spletu in oglaševanju, predvsem prehranskih dopolnil, opozarjajo pa tudi na dobrobiti in tveganja, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence.

Med prvimi evropskimi regulatorji s tovrstnim projektom

Portal Mipi je bil vzpostavljen leta 2019, tako da je bil Akos po besedah Zupančič med prvimi evropskimi regulatorji s tovrstnim projektom. Danes je takih projektov bistveno več, saj je prepoznana potreba po večjem naslavljanju javnosti.

Kot je pojasnila Zupančič, prihaja v zadnjih 10 letih, tudi v luči evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah do deregulacije medijskega področja. Posledično mora biti uporabnik tega dereguliranega prostora bistveno bolj ozaveščen, zato se vedno več sredstev in pozornosti namenja medijski pismenosti.

Portal Mipi je namenjen vsem uporabnikom medijskih in digitalnih storitev, so pa na začetku s tem projektom prvenstveno ciljali na otroke. Z leti so nato ugotovili, da je treba veliko pozornosti namenjati tudi informiranju njihovih staršev in starejših uporabnikov medijskih in digitalnih storitev.

Zaradi različnih demografskih skupin, ki jih nagovarjajo s portalom Mipi, zato sodelujejo z različnimi ustanovami, kot so šole, vrtci, izobraževalne ustanove za tretje življenjsko obdobje, knjižnice. Javnost je lahko njihove vsebine zasledila tudi v javnem potniškem prometu. "Skratka, čim bolj poskušamo s temi našimi vsebinami prodreti v javnost," je dejala.

A ravno prodiranje v javnost predstavlja enega največjih izzivov. Razlog za to težavo Zupančič vidi v delovanju algoritmov na družbenih omrežjih. Na Facebooku in Instagramu namreč vsebine ne pridejo do bralcev, če se ne plača za promocijo teh objav.

Učinkovitejše naslavljanje javnosti je bil tudi eden od razlogov, da so se v okviru projekta povezali z drugimi partnerji. "Delimo vsebine drug drugega in s tem povečujemo njihov doseg," je dejala.

Želijo postati nacionalna platforma za medijsko pismenost

Ukvarjanje z medijsko pismenostjo v Sloveniji je, kot opozarja Zupančič, trenutno precej razpršeno, prav tako ni neke sistemske ureditve na nivoju države.

Na Akosu so lani sprejeli strategijo delovanja portala za medijsko pismenost, s katero so si po besedah Zupančič zastavili precej ambiciozen cilj - želijo namreč, da bi njihov portal postal nacionalna platforma za medijsko pismenost v državi. S tem so že seznanili tudi odločevalce.

"Prizadevamo in želeli bi si, da bi bil naš portal prepoznan v javnosti, da se tam lahko najde vse relevantne informacije in vse projekte, ki na tem področju potekajo," je poudarila.

V luči vprašanja o medijski pismenosti v šolah pa pozdravljajo nove učne načrte, ki predvidevajo medijsko opismenjevanje pri vsakem izmed predmetov. Obenem zagovarjajo ločeni predmet, ki bi bil namenjen računalniškemu opismenjevanju.

Zupančič je pri tem opozorila, da se v javnosti pogosto meša pojme o medijskem in računalniškem opismenjevanju. Medijsko digitalno opismenjevanje ne pomeni sposobnosti uporabljati računalnik, ampak, da posameznik lahko prepozna lažne informacije in verodostojne vire ter tudi poišče različne vire informacij.

"Zato je kompetence medijske in digitalne pismenosti absolutno treba ohranjati v dobri formi," je poudarila.