Ne/ja preverja
Ali drži, da so carine EU na uvoz iz ZDA 39-odstotne?
Ne drži
Ne drži
Trditev
Ameriški predsednik Donald Trump je ob napovedi vzajemnih carin predstavil tudi stopnje, po katerih naj bi trgovinske partnerice obremenjevale in omejevale uvoz ameriškega blaga. Po navedbah Trumpove administracije naj bi tako EU, za katero Trump uvaja 20-odstotne carine na uvoz blaga v ZDA, ameriški izvoz blaga obremenjevala z 39-odstotnimi "carinami".
Vir: izjava ameriškega predsednika Trumpa ob uvedbi carin 2. 4. 2025
Ugotovitev
Povprečne carine, ki jih EU uveljavlja za uvoz blaga iz ZDA, so daleč od 39 odstotkov. Po analizi mednarodne finančne skupine ING velja za uvoz blaga iz ZDA v EU efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka. Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, po podatkih Evropske komisije velja celo ničelna carinska stopnja. Trump naj bi sicer pri izračunu upošteval tudi necarinske omejitve, domnevne manipulacije z deviznimi tečaji in celo davek na dodano vrednost. Bela hiša je objavila tudi na videz kompleksna metodološka pojasnila, a strokovnjaki in mediji so hitro ugotovili, da je izračun mnogo bolj preprost. Trumpova administracija je preprosto delila vrednost primanjkljaja v blagovni menjavi z EU z vrednostjo uvoza iz unije. Dobljeni delež je nato delila z dva.
Pojasnilo
Ameriški predsednik Donald Trump je 2. aprila 2025 pretresel svet s sicer napovedano objavo t. i. vzajemnih carin na uvoz blaga. Napovedal je uvedbo dodatne temeljne carine na uvoz iz praktično vsega sveta v višini 10 odstotkov, kar bo začelo veljati 5. aprila, ter še višje carinske stopnje za okoli 60 držav in EU, ki bodo uveljavljene 9. aprila.
Za EU bodo skupaj s pribitkom veljale dodatne carine v višini 20 odstotkov. Trumpova ekipa je za te države in gospodarstva, ki naj bi v minulih letih v blagovni menjavi najbolj "obirale ZDA", izračunala stopnjo, po kateri naj bi obremenjevala oz. omejevala uvoz blaga iz ZDA. Za EU je to stopnjo izračunala pri 39 odstotkih, potem pa iz "prijaznosti" oz. "popustljivosti", kot se je izrazil Trump, dobljeni izid delila z dva. S tem je dobila končno stopnjo vzajemne carine.
A ta carina je daleč od vzajemnosti. Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, po navedbah Evropske komisije velja ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega za uvoženo blago iz ZDA v EU glede na analizo mednarodne finančne skupine ING velja efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka. Za blago iz EU, izvoženo v ZDA, medtem na drugi strani Atlantika po podatkih ING velja efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.
Evropska komisija je naknadno pojasnila, da iz tehničnih razlogov ni neke absolutne povprečne carinske stopnje za uvoz blaga iz ZDA v EU in blaga iz EU v ZDA. Različni izračuni namreč lahko ponudijo različne rezultate.
Glede na dejanski obseg trgovine z blagom med obema gospodarstvoma, ki je lani po ameriških podatkih dosegel okoli 1000 milijard dolarjev, po evropskih pa 865 milijard evrov, je po navedbah Bruslja povprečna carinska stopnja znašala okoli enega odstotka. ZDA so od skoraj 532 milijard evrov uvoza iz EU pobrale za okoli sedem milijard evrov carinskih prihodkov, EU pa na 333 milijard uvoza iz ZDA približno tri milijarde evrov.
Nikakor pa noben dozdajšnji izračun povprečne carine v EU za uvoz iz ZDA ni ponudil rezultata 39 odstotkov.
Trump in njegovi sodelavci so sicer v več izjavah pojasnjevali, da pod obremenitve oz. omejitve v blagovni menjavi štejejo tudi učinek necarinskih omejitev (npr. prepoved uvoza piščancev, ki jih v ZDA umivajo s klorovimi pripravki, in govedine, ki je pitana s hormonskimi pripravki), domnevnih manipulacij deviznih tečajev in celo davek na dodano vrednost, ki je v veljavi v EU.
Bela hiša je ob najavi carin objavila tudi metodološka pojasnila za izračun. Njihov del je bila tudi na videz kompleksna enačba.
A strokovnjaki in mediji so hitro ugotovili, da je zgodba precej bolj preprosta. Zmnožek elementov enačbe, ki ju predstavljata grški črki zeta in fi, je namreč ena, tako da gre pri izračunu dejansko za deljenje primanjkljaja v blagovni menjavi z določeno partnerico in skupne vrednosti uvoza iz te partnerice.
Po ameriških podatkih za 2024 izračun za EU prinese rezultat 39 odstotkov, deljeno z dva pa je to torej dodatna vzajemna carina v višini približno 20 odstotnih točk. Za Kitajsko je izračun dal rezultat 67 odstotkov, tako da je stopnja dodatne vzajemne carine prišla 34 odstotnih točk.
Trumpova administracija sicer praktično nikoli ne omeni menjave s storitvami, kjer je položaj ZDA glede na preostali svet bistveno boljši. Če je po ameriških podatkih za 2024 primanjkljaj ZDA z EU v blagovni menjavi znašal 235,6 milijarde dolarjev, pa so v storitveni menjavi ZDA beležile 75,6 milijarde dolarjev presežka. Še bistveno večji presežek kažejo evropski podatki za 2023. Presežek ZDA je po teh predlani znašal 108,6 milijarde evrov.
Če bi EU uporabila Trumpovo formulo za izračun pri storitveni menjavi z ZDA, bi po ameriških podatkih za 2024 dobila 27-odstotno stopnjo "carine".