Ne/ja preverja
Ali držijo trditve, da bi moral komisar iz Slovenije v Bruslju v prvi vrsti zastopati interese svoje države?
Ne drži
Ne drži
Trditev
STA soočenje 6. maja 2019:
SNS: "Komisar pa bi se moral z vsemi močmi truditi za dobrobit Slovenije v prvi vrsti, tako kot so do sedaj delali vsi komisarji razen slovenskih."
Gibanje Zedinjena Slovenija: "Slovenski komisar bi moral v prvi vrsti zastopati interese slovenskega ljudstva, delovati pa etično in profesionalno."
Vir: STA
Ugotovitev
Naloga evropskih komisarjev je zagovarjati interese EU kot celote in ne posameznih nacionalnih interesov. Interese držav članic zagovarjajo neposredno izvoljeni poslanci v Evropskem parlamentu in predstavniki nacionalnih vlad v Evropskem svetu in Svetu Evropske unije.
Vir: Evropska komisija
Pojasnilo
Vprašanje o vlogi evropskih komisarjev pri zastopanju interesov države, iz katere prihajajo, se je v Sloveniji lani izpostavilo zlasti ob odzivu Evropske komisije na hrvaško nespoštovanje arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo. Kritike na evropsko komisarko iz Slovenije Violeto Bulc, da v Bruslju ni naredila dovolj za uveljavitev slovenskih interesov, so prihajale tako s strani takratne opozicije kot nekaterih vladnih strank.
Evropska komisija je izvršilni organ EU, njeno delo usmerja ekipa oziroma kolegij 28 komisarjev, ki ga vodi predsednik komisije. Komisarji upravljajo vsak svoj resor, skupaj odločajo o strategijah in politikah komisije ter predlagajo predpise, programe financiranja in letni proračun Evropskemu parlamentu in Svetu EU, ki nato o predlogih razpravljata in jih sprejmeta. Komisarji so pri sprejemanju odločitev enakopravni in nosijo tudi enako odgovornost (Evropska komisija).
Naloga Evropske komisije in evropskih komisarjev je zagovarjati interese EU kot celote, ne interesov posameznih držav članic. Interese državljanov zastopajo evropski poslanci, neposredno izvoljeni v Evropski parlament. Svoje interese države članice zastopajo tudi v Svetu EU in Evropskem svetu, je za STA pojasnila Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete.
Po modelu enega od ustanovnih očetov EU Jeana Monneta so bili evropski komisarji predvideni kot strokovni, tehnokratski kader, ki bi bil povsem ločen od držav članic. Po navedbah Hojnikove je bilo v tem modelu pričakovati večjo neodvisnost komisarjev, danes pa ni več čisto tako.
Odhajajoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je namreč na začetku mandata izrecno povedal, da želi politično komisijo, ljudi s političnimi izkušnjami, je pojasnila. Med aktualnimi komisarji so tako nekdanji ministri in bivši predsedniki vlad. "Ne moremo si delati utvar, da so ti ljudje povsem neodvisni od svojih držav, če so pa še nedavno vodili svoje stranke in vlade svojih držav. Zato imajo komisarji gotovo v uvidu koristi za lastno državo," je opomnila.
"Pri tem je tudi stvar osebne kulture, kako konkreten komisar deluje in kako politično manevrira za to, da bi dobil še en mandat," je še navedla Hojnikova.
Da pa komisar ne bi prestopil razumne meje zavzemanja za interese države članice, iz katere prihaja, so v EU postavljeni pravni mehanizmi. Če druge države članice menijo, da je komisar nepristranski in ne deluje v interesu EU, lahko z navadno večino prek Sveta EU od Sodišča EU v Luksemburgu zahtevajo, da takega komisarja razreši.
Hojnikova ocenjuje, da so nekatere kritike glede dela komisarjev posledica tako slabega poznavanja tega, kaj je komisar naredil za neko državo, kot tudi nerazumevanja tega, koliko bi sploh lahko naredil. Slovenska komisarka Violeta Bulc, pristojna za promet, lahko tako na primer samo opozarja slovenske institucije, naj pripravijo čim boljši projekt za drugi tir, ne more pa ga napisati sama ali doseči, da bo slabo napisan projekt potrjen v Bruslju.
Ob tem je Hojnikova še pojasnila, da se vidiki posameznih resorjev tudi prekrivajo in povezujejo z drugimi, kot se na primer gospodarstvo in promet z digitalizacijo. Ukrepi v nekem sektorju tako niso posledica odločitev samo enega komisarja, ampak celotnega ustroja Evropske komisije.
Viri: Evropska komisija, STA, Janja Hojnik