Ne/ja pojasnjuje
Mit: Evropska zastava predstavlja 12 članic ob ustanovitvi EU
Evropska zastava z 12 zlatimi zvezdicami v krogu na modri podlagi ne predstavlja 12 članic, ki so bile del povezave evropskih držav ob začetku veljavnosti pogodbe o delovanju EU (t. i. maastrichtske pogodbe). Zastava ponazarja enotnost in celovitost povezave (Uradna spletna stran EU).
Maastrichtska pogodba pomeni začetek EU v sedanji obliki in naravi, veljati pa je začela 1. novembra 1993. Takrat je EU res sestavljala dvanajsterica držav - Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Španija, Portugalska, Združeno kraljestvo, Irska, Danska in Grčija.
A izvor zastave EU sega precej dlje nazaj. Leta 1955 jo je tako v iskanju emblema, s katerim bi se Evropejci lahko poistovetili, Svet Evrope - prva povojna evropska organizacija, ki je dejavna na področju zaščite človekovih pravic in krepitve vladavine prava ter je bila ustanovljena leta 1949 - sprejel za svoj simbol (Svet Evrope).
Modra barva predstavlja nebo, krog z 12 zvezdicami pa ponazarja enotnost. Številka 12 namreč ne pomeni zgolj števila mesecev v letu, ampak tudi sicer mitološko predstavlja red, popolnost in celovitost.
Leta 1983 je zastavo najprej posvojil Evropski parlament kot takrat še mlada ustanova in predlagal, da postane tudi uradni simbol takratnih Evropskih skupnosti. Temu so junija 1985 pritrdili voditelji držav in vlad, Evropske skupnosti (pozneje EU) pa so jo začele uporabljati leta 1986.
Krog z 12 zvezdicami na modri podlagi je tako ostal kljub postopni širitvi članstva EU na 28 članic, kolikor jih do dokončnega izstopa Združenega kraljestva iz unije sestavlja povezavo.
Podobni poti je sledila tudi Beethovnova Oda radosti kot himna EU. Leta 1972 jo je najprej kot svojo himno potrdil Svet Evrope, leta 1985 pa so jo kot uradno himno Evropskih skupnosti potrdili voditelji držav in vlad (Uradna spletna stran EU).