Kako preveriti resničnost fotografij?

Preverjanje resničnosti in točnosti informacij se običajno osredotoča na izjave in besedila, vsaj tako ali pa celo še bolj pomembna pa je tudi prepoznava resničnosti fotografij, ki lahko pri ljudeh sprožijo še bolj močne čustvene reakcije kot besedilo in so zato zelo privlačne za namerne manipulacije.

Vzporedno s skokovitim razvojem fotoaparatov in kamer se namreč zelo hitro razvijajo tudi zelo zmogljiva orodja za obdelavo fotografij.

Na srečo obstaja nekaj programskih orodij, s katerimi lahko celo običajni uporabniki medijev preverijo, ali je določena objavljena fotografija resnična ali ne. In čeprav je večina tovrstnih rešitev plačljiva, je vendarle na voljo nekaj relativno preprostih zastonjskih orodij, ki lahko pomagajo pri odkrivanju lažnih oziroma zmanipuliranih fotografij.

Google

Verjetno najbolj preprost in široko dostopen način je uporaba iskalnika Google. V desnem zgornjem kotu na domači strani Google kliknete na povezavo Slike in v iskalnem polju se pojavi ikona fotoaparata. S klikom na to ikono aktivirate dve možnosti slikovnega iskanja. Ena je Preveri URL slike: naslov spletne strani s sliko, ki jo želite preveriti, tako preprosto kopirate v iskalno polje in Google bo našel, če se je ista ali podobna slika pojavila že kje drugje. Preverite lahko tudi sliko, ki jo imate shranjeno na svojem računalniku. V tem primeru izberete možnost Prenesi sliko. Google bo sliko naložil in jo primerjal s podobnimi slikami.

FotoForensics in Findexif

Nekoliko drugačno orodje, primerno predvsem za napredno rabo, je FotoForensics. Tudi tukaj lahko fotografijo preverite s kopiranjem spletnega naslova ali neposrednim nalaganjem slike iz računalnika, vendar to orodje za razliko od Googla na primerja slike s sorodnimi slikami, temveč analizira preverjano datoteko. Ugotovi lahko, če slika vsebuje skrite piksle (https://www.hackerfactor.com/blog/index.php?/archives/794-Six-and-Hidden-Pixels.html), kar lahko razkrije program, s katerim je bila slika obdelana, ter preveri metapodatke, ki so na voljo, na primer čas nastanka posnetka. Za preverjanje metapodatkov je koristno tudi zelo podobno orodje Findexif.

Invid

Malo bolj napredno in kompleksno orodje je Invid, ki je nastalo v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi. Vtičnik, ki se ga integrira v spletni brskalnik, omogoča hitro preverjanje slik s pomočjo Googla in še nekaterih drugih iskalnikov, uporabniki pa lahko celo iz videov, objavljenih na platformah Youtube in Facebook hitro pridobijo fragmente posnetkov, ki jih lahko nato podrobno preverijo s posebnim orodjem, tako imenovanim povečevalnim steklom.

Wolfram Alpha

Zanimiv pripomoček je tudi iskalnik Wolfram Alpha, ki je znan predvsem po tem, da na iskalni niz namesto s seznamom spletnih zadetkov poskuša odgovoriti s smiselnim, celovitim odgovorom. Uporaben je tudi za preverjanje dejanskega stanja na določen dan ali uro, na primer vremenskih razmer. Če slika, na primer domnevno posneta v Ljubljani 24. decembra opoldne, prikazuje sončen dan, v resnici pa meteorološke meritve za tisti dan kažejo, da je bilo oblačno, obstaja velika verjetnost, da je lažna oziroma ponarejena. Wolfram Alpha na iskalni niz "weather in ljubljana 24 december 2018" posreduje točne podatke o vremenskem stanju na ta dan, medtem ko Google na enak iskalni niz odgovori s seznamom zadetkov, ki nudijo kvečjemu približne podatke, in še v tem primeru je potrebno kar nekaj brskanja.

Pomanjkljivost vseh teh orodij je, da so na voljo samo v angleščini, a že z osnovnim znanjem jezika so lahko uporabna za boj proti lažem, manipulacijam in dezinformacijam.

Viri: Google, FotoForensics, Findexif, Invid, Wolfram Alpha