Ne/ja preverja
Ali drži, da tehnologija 5G škoduje zdravju?
Težko preverljivo
Težko preverljivo
Trditev
Mobilna omrežja pete generacije (5G) na več načinov škodujejo zdravju. Med drugim ustvarjajo oksidativni stres in poškodbe prostih radikalov, ki imajo osrednjo vlogo pri tako rekoč vseh kroničnih boleznih. Motijo hormonske sisteme in zmanjšujejo plodnost, z napadanjem celic povzročajo tudi raka.
Ugotovitev
Trditve ni mogoče natančno preveriti, saj raziskav o vplivu 5G na človekovo zdravje še ni, v strokovni javnosti pa je glede tega mogoče zaslediti različna mnenja. Pristojne slovenske institucije večinoma poudarjajo, da ni dokazanih škodljivih učinkov za zdravje ljudi pri izpostavljenostih, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v evropski zakonodaji. Obstoječe raziskave se nanašajo na elektromagnetna sevanja na splošno, strokovnjaki pa njihove rezultate interpretirajo različno.
Pojasnilo
Mobilna omrežja 5G vključujejo naslednjo generacijo majhnih baznih postaj oziroma celic z veliko prenosno hitrostjo, vendar pa se bo število teh celic zaradi tehničnih zahtev 5G precej povečalo. Povečano število anten in celic "s seboj prinaša določena vprašanja glede sevalnih obremenitev, vplivov na okolje in zdravje, umeščanja v prostor in zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi standardi", poudarjajo na Inštitutu za neionizirna sevanja (Inis), nevladni organizaciji, registrirani za raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju neionizirnih elektromagnetnih sevanj.
Vendar pa so mejne vrednosti v frekvenčnem območju, kjer bo delovala tudi 5G, "izoblikovane tako, da varujejo pred negativnimi vplivi na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem z vgrajenim velikim varnostnim faktorjem," ocenjuje predsednik Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) Eric van Rongen.
Tudi Inis poudarja, da "če mejne vrednosti teh smernic ICNIRP v povezavi s 5G niso presežene, ni razloga za sum, da bi izpostavljenost 5G v vseh frekvenčnih območjih lahko predstavljala tveganje za zdravje".
Strah glede sevanja je povsem neupravičen tudi po mnenju Boštjana Batagelja iz laboratorija za sevanje in optiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. "Bazne postaje za 5G bodo pokrivale manjša območja in bodo sevale tisočkrat manj," je dejal v oddaji Studio ob 17H na Radiu Slovenija.
Visokofrekvenčna elektromagnetna valovanja, kamor spada tudi 5G, sicer po razvrstitvi Mednarodne agencije za raziskave raka sodijo v kategorijo 2B, v katero so razvrščene snovi in dejavniki, ki so morda rakotvorne za človeka oz. za katere obstaja omejen dokaz za rakotvornost pri človeku in manj kot zadosten dokaz pri živalih. V tej kategoriji je na primer tudi steklena volna, pogosto uporabljeni izolator pri gradnji, so za STA pojasnili v upravi za varstvo pred sevanji.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da je posledice uporabe mobilnih telefonov mogoče umestiti v isto kategorijo kot posledice uživanja vložene zelenjave in uporabe pudra v prahu (BBC).
Pri tem WHO sicer poudarja, da so frekvence za 5G in njihovi posledični sevalni učinki odvisni od izbrane tehnologije. Omrežje 5G namreč lahko deluje z različnimi napravami. Uprava za varstvo pred sevanji sicer doslej še ni zaznala zdravju škodljivih sevanj, ki bi nastala kot posledica delovanja katerihkoli mobilnih omrežij, so navedli za STA.
Očitnih škodljivih učinkov za zdravje ljudi pri izpostavljenostih, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenih z evropsko zakonodajo, ni, pa je ocenil Znanstveni odbor za nova zdravstvena tveganja pri Evropski komisiji. Vse do zdaj izvedene in ovrednotene raziskave namreč kažejo, da izpostavljenost pod vrednostmi, ki so določene s strokovnimi priporočili, ne povzroča negativnih vplivov na zdravje ljudi, so za STA poudarili na ministrstvu za zdravje.
Raziskav o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v frekvenčnem območju do 10 GHz, kjer bo v začetni fazi delovalo tudi omrežje 5G, je več tisoč, je za STA povedal direktor Inisa Peter Gajšek. Raziskav o vplivih milimetrskih valov (nad 30 GHz), v območju katerih naj bi se tehnologija 5G uvajala v prihodnje, pa je v znanstveni bazi na voljo nekaj manj kot 600.
Simon Dobrišek iz laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko je v Studiu ob 17H poudaril še, da ni mogoče nesporno dokazati, da takšne tehnologije nimajo negativnih vplivov na zdravje. "Kot družba moramo tehtati. Noben vpliv ni nujno absolutno samo pozitiven," je dejal. Kot primer je izpostavil avtomobile, ki med drugim onesnažujejo zrak, a so močno zvišali življenjski standard.
Več informacij o dogajanju v zvezi s 5G v Sloveniji na: https://www.sta.si/v-srediscu/5g
Viri: STA, Gibanje za človeku prijazno tehnologijo, Inštitut za neionizirna sevanja, Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji, Studio ob 17H, Uprava RS za varstvo pred sevanji, BBC, ministrstvo za zdravje