Ne/ja pojasnjuje
Mit: EU članicam ne pomaga pri spopadanju s krizo zaradi novega koronavirusa
Pandemija novega koronavirusa, ki je prizadela ves svet, bo imela hude socialno-ekonomske posledice tudi v Evropski uniji. V javnosti prevladuje mit, da Evropska unija in njene institucije državam članicam ne pomagajo pri spopadanju s krizo ter da so države pri blaženju posledic pandemije in reševanju krize prepuščene same sebi.
Še zlasti se vrstijo kritike zaradi poznega odziva EU in čakanja z ukrepi po izbruhu epidemije, na katero ni bil pripravljen nihče - ne članice ne institucije unije. Države so se odzvale vsaka s svojimi ukrepi, ta neusklajenost in nesodelovanje pa sta se še zlasti odrazila v zapiranju notranjih meja unije. Sledila so številna opozorila, da EU deluje samo v dobrih časih in da je v tej krizi na kocki njen obstanek.
Vendar pa je EU kmalu po začetnem šoku, v katerem je tudi v članicah prišlo do spoznanja, da v Bruslju ni ne čarobne paličice in ne skrivne zaloge zaščitne opreme, sprejela vrsto ukrepov za blaženje zdravstvene krize, pomoč državljanom in gospodarstvu. Tudi v članicah se je postopoma pokazala potreba po solidarnosti pri spopadanju s krizo, kar potrjujejo nekateri primeri dobrih praks. Tako je na primer Nemčija v Italijo
poslala skupino zdravstvenega osebja, pa tudi zaščitno opremo, med drugim ventilatorje in zaščitne maske, v nemških bolnišnicah pa so na zdravljenje sprejeli paciente, zbolele za covidom-19 iz drugih držav.
Prizadevanja EU in njenih institucij so bila v prvi fazi usmerjena v zajezitev širjenja okužb in blaženje zdravstvene krize, čeprav je zdravstvo v pristojnosti držav članic. EU je vzpostavila strateško zalogo zaščitne in medicinske opreme ter skupno naročanje te opreme. Namen teh ukrepov EU je zdravstvenim sistemom članic zagotoviti potrebne zaloge z ohranjanjem celovitosti notranjega trga, podpreti trg dela in podjetja ter zagotoviti likvidnost finančnega sektorja. EU in njene članice so doslej za odziv na pandemijo mobilizirale približno 3400 milijard evrov sredstev.
Da bi se države članice po krizi spet postavile na noge, EU pripravlja načrt za oživitev gospodarstva, pomoč najbolj prizadetim sektorjem, kot je turizem, ter dolgoročne rešitve za blažitev gospodarskih, finančnih in socialnih posledic krize. Med drugim je Evropska komisija predstavila sveženj smernic v pomoč članicam EU pri postopnem odpravljanju omejitev potovanj in
oživitev turizma, ki je zaradi novega koronavirusa ena najbolj prizadetih panog.
Evropski parlament poziva k obsežnemu načrtu, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa poudarja, da je
za ponovni zagon po krizi potreben nov Marshallov načrt, ki ga bo financirala Evropa. Iz krize moramo izstopiti skupaj in v duhu trdne solidarnosti, Evropa pa mora iz krize iziti močnejša in bolj povezana, je poudaril Sassoli po aprilskem zasedanju voditeljev unije.
Koronavirusna kriza je pokazala, da je EU pri spopadanju z globalnimi izzivi lahko uspešna le z usklajenim pristopom. Kriza je izpostavila potrebo po solidarnosti med članicami, je ob njenem izbruhu poudaril Sassoli (LINK) in
pozval k okrepljenemu sodelovanju držav in institucij EU: "Koronavirus ne spoštuje nobenih meja, zato poizkusi, da se proti njemu borimo sami, ne bodo uspešni."