Ali veste, kako se lahko sami borite proti lažnim novicam in dezinformacijam?

Čeprav nikoli doslej ni bilo toliko medijev in drugih virov informacij, se zaradi poplave lažnih novic in dezinformacij, ki so dodaten zagon dobile v pandemiji covida-19, še nikoli ni bilo težje dokopati do resnice.

Vzrok za širjenje dezinformacij je preprost: delujejo. Informacijski prostor je preplavljen z dezinformacijami, teorijami zarot, sovražnim govorom, z novimi digitalnimi orodji in družbenimi mediji pa metode njihovega širjenja postajajo vse bolj kompleksne in agresivne.

Pred škodljivimi dezinformacijami se je mogoče zaščititi s preverjanjem dejstev in resničnosti objav tako v medijih kot na družbenih omrežjih. To ne bi smela biti le stvar profesionalcev, preverjevalcev dejstev, ampak bi si moral za to prizadevati vsak posameznik, poudarja Mednarodna mreža za preverjanje dejstev (IFCN).

Do objav na družbenih omrežjih in medijskih vsebin bi moral biti kritičen vsak posameznik. Ne/Ja ponuja nekaj nasvetov, kako prepoznati lažne novice in dezinformacije.

Bodite kritičen bralec

Ne verjemite vsega, kar preberete. Lažne informacije in dezinformacije so najučinkovitejše pri temah, ki imajo močan čustven naboj, zato ne oblikujte mnenja na podlagi čustev; lažne novice so namreč pogosto objavljene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo. Pomembno je, da razlikujete med mnenjem in dejstvom.

Preverite vir

Preden verjamete določeni novici, videu ali objavi, preverite, kdo je vir. Verodostojne in preverjene informacije običajno objavi več virov. Če nobena zaupanja vredna medijska hiša zgodbe ne objavi, bodite previdni. V spletnem iskalniku preprosto lahko preverite, ali so o tem poročali tudi drugi. Zaupajte znanstvenim ustanovam, institucijam, univerzam, priznanim (spletnim) medijem, ki imajo dolgo tradicijo in delajo v skladu z novinarskimi standardi.

Če na spletni povezavi, kjer ste prebrali določeno informacijo, ne najdete zavihka "O nas", ki pojasnjuje uredniško ali pravno odgovornost, je velika verjetnost, da boste zavedeni. Novice oziroma spletna mesta, ki ne navajajo jasne uredniške ali pravne odgovornosti, niso vredna zaupanja.

Skušajte razumeti ozadje lažnih novic in dezinformacij

Možnosti objav in širjenja vsebin, ki jih ponujajo družbena omrežja, mnogi izkoriščajo za širjenje dezinformacij tudi v iskanju dobička ali političnega vpliva. Prepričajte se, da gre za relevantne in verodostojne vire in ne za objave, katerih namen ni obveščanje, ampak manipulacija.

Preverite, kaj je namen zgodbe, skušajte razumeti ozadje lažnih novic in dezinformacij. Na spletu smo veliko lažja tarča ciljno usmerjenih objav in informacij, kar ni nujno slabo, če so te resnične in verodostojne. Vendar pa tovrstne objave postanejo problem, kadar se uporabljajo za širjenje laži, sovraštva, ko je njihov namen uničevanje zaupanja v demokracijo. Lažne novice vedno nastanejo in se širijo z določenim ciljem, naj bo to politični ali ekonomski.

Profesionalni preverjevalci dejstev uporabljajo širok nabor orodij in tehnik za preverjanje informacij na spletu, nekatere od njih lahko uporabite tudi sami.

- Pri preverjanju pristnosti objavljenih fotografij lahko uporabite orodje, ki omogoča obratno iskanje slik.

- Več o tem, kako preveriti resničnost fotografij, najdete tu.

- Preverite lahko, ali določeno objavo širijo boti, računi na družbenih omrežjih, ki avtomatsko objavljajo ali poobjavljajo informacije, ne glede na to, ali so verodostojne. To lahko preizkusite z Botometrom, enim od brezplačnih detektorjev botov.

Preverite pa lahko tudi podatke o posameznih računih na Twitterju, Facebooku ali Instagramu, da ugotovite, od kod prihaja objava. Če je ime računa naključna mešanica številk in črk, če je bil ustvarjen šele nedavno in če večinoma samo poobjavlja objave drugih, je velika verjetnost, da gre za lažni račun.

8 korakov za prepoznavanje lažnih novic